Oskarji ljubijo zgodovino, pa čeprav ta ni vsem všeč

Lanskoletni dobitnik oskarja, nemi Umetnik, je Akademijo omrežil s svojim poklonom staremu Hollywoodu, medtem ko so se letošnji nominiranci lotili zgodovine na popolnoma drugačen, morda bolj intenziven način.

V nedeljo, 24. februarja, bo znano, kdo od devetih nominirancev si bo prislužil kipec za najboljši film – med devetimi, po mnenju Akademije filmskih znanosti in umetnosti najboljšimi filmi so se znašli kar štirje, ki se vsak na svoj način ukvarjajo z določenimi dogodki ameriške zgodovine. Štiriperesna deteljica, ki jo sestavljajo Misija Argo, 00:30 – Tajna operacija, Django brez okovov in Lincoln, je ravno zaradi svojih zgodb, ki temeljijo na interpretacijah resničnih zgodovinskih dejstev, razdelila tako ameriško kot svetovno občinstvo.

"Letos je zanimivo leto za filme, ki zaradi svojega videza resničnosti spodbujajo k razmišljanju," je dejal Pete Hammond, kolumnist za deadline.com. "Nekateri filmi se ukvarjajo s tem, od kod smo prišli in kam gremo, in takšne stvari ljudi spodbujajo k razmišljanju."

In če je lani z Umetnikom navduševala zgodba o zgodovini Hollywooda, so se letos v središču pozornosti znašli terorizem, suženjstvo, vojna, politika in obveščevalna agencija CIA – vsak od teh filmskih izdelkov na svoj način orisuje burne dogodke v ameriški zgodovini, na nek način pa morda celo svari, česa ni dobro ponavljati, in hkrati dokazuje, da so nekatere stvari še danes precej aktualne.

Dva popolnoma različna pogleda na suženjstvo Spielbergov Lincoln, ki orisuje trud 16. predsednika ZDA, da bi kongres prepričal v odpravo suženjstva, je na nek način aktualen tudi danes, saj lahko Američani v njem zasledijo tisto, kar je v politiki prisotno tudi v sodobnosti. "Film poudarja, kako težko je v demokratični republiki, kot je naša, karkoli narediti in kako politična akcija zahteva pregovarjanje, goljufanje in pogajanje," je za Reuters povedal profesor popularne kulture iz newyorške univerze Syracuse, Robert Thompson. "Če vzamemo sodobno težavo in jo umestimo v spoštovanja vredno zgodovino, vse skupaj deluje precej bolj pomirjujoče."

In če se Lincoln ukvarja s trudom za odpravo suženjstva, je Tarantinov Django brez okovov popolnoma nekaj drugega. Krvi poln, a s Tarantinovim humorjem prežet film, ki se dogaja le nekaj let pred odpravo suženjstva, je zaradi svoje vsebine požel nemalo kritik in negodovanja. Režiser Spike Lee je na primer film opisal kot nespoštljiv do njegovih prednikov. "Ameriško suženjstvo ni bilo vestern Sergia Leoneja. Bilo je holokavst." Čeprav je bil film med predstavniki afroameriške skupnosti sprejet na različne načine, je na blagajnah kinematografov v ZDA pobral kar 154 milijonov dolarjev (dobrih 115 milijonov evrov), v celoti pa si je prislužil pet nominacij za oskarja.

Cilj filma je, da sili k razmišljanju Še bolj kot Django, pa je ameriško javnost morda razdelilo filmsko delo Kathryn Bigelow 00:30 – Tajna operacija, ki se ukvarja z ameriškim lovom na Osamo bin Ladna – film je v kinematografe prišel manj kot dve leti po njegovi smrti. Film, ki je sprožil ogromno razprav, je zaradi prikazovanja mučenja napadlo nemalo politikov, pa tudi aktivistov.

Kot je povedal scenarist filma Mark Boal, je eden od ciljev filma ravno to, da sili k razmišljanju in postavljanju najrazličnejših vprašanj. "Gre za zgodbo o našem času, našem narodu in naši vlogi v svetu. Prispeva k javnemu dialogu o naši vladi in njenih dejanjih."

Štiriperesno filmsko deteljico končuje tudi Affleckova Misija Argo, ki pripoveduje zgodbo o resnični akciji obveščevalne službe CIA, ko je ta s pomočjo Kanade na prelomu iz sedemdesetih v osemdeseta iz Irana na nenavaden način rešila šest ameriških diplomatov.

O svojem filmu, ki slika neprestano politično trenje med Ameriko in Iranom, je Ben Affleck med drugim dejal: "Mislim, da smo kot država danes malce zafrustrirani, to pa je bil čas, ko so CIA in Kanadčani vendarle uspešno storili nekaj dobrega."

Vsi štirje filmi so bili seveda obtoženi tudi, da zgodovino interpretirajo na svoj neresničen način. Strokovnjak za popularno kulturo Robert Thompson pravi, da filmov ne bi smeli ocenjevati enako kot novinarstvo in zgodovinske knjige oziroma učbenike. "Umetnost je čudovita, saj lahko resnične podatke spremeni v čudovito izkušnjo."

Obenem je treba tudi dodati, da je bila Akademija vedno naklonjena filmom, ki se ukvarjajo z resničnimi zgodovinskimi zgodbami. Pred lanskoletnim zmagovalcem Umetnikom sta si oskarja za najboljši film recimo prislužila Kraljev govor in Bombna misija.