OCENA FILMA: Jaz, baraba 2

Gru (Steve Carell/Aljoša Koltak), barabin z zlatim srcem, ki je ukradel luno, se je vrnil. Pravzaprav ni nikamor odšel, samo opustil je hudodelstva in se posvetil vzgoji svojih treh simpatičnih posvojenk. Ker je od nečesa treba živeti, poskuša Gru v svojem podzemnem bunkerju s pomočjo dr. Nefaria (Russel Brandt/Primož Forte) zagnati proizvodnjo džemov in marmelad, ki pa je še v beta namesto eta fazi. Ko pa nekdo ukrade laboratorij, v katerem so proizvajali nevaren serum, agencija za boj proti hudobcem pokliče na pomoč najznamenitejšega med njimi in Gru se vrne v akcijo. Ker je lahko reševanje sveta hudo dolgočasno opravilo, se mu na misiji pridruži tajna agentka Lucy (Kristen Wiig/Jana Zupančič), ki poskrbi za ljubezenski zaplet in vlije Grujevim posvojenkam upanje, da bodo po novem očku zdaj dobile še novo mamico.

Jaz, baraba 2 (Despicable Me 2), nadaljevanje animirane uspešnice izpred treh let, v vseh pogledih preseže izvirnik, saj postreže z več akcije, bolj raznolikimi prizorišči, bolj izpiljeno in barvitejšo animacijo ter ambicioznejšo zgodbo. Največja odlika nadaljevanja je humor, ki izhaja iz norčij Grujevih rumenih pomočnikov, imenovanih minioni. Če jih je bilo že v prvem delu malo morje, nadaljevanje preplavi cel ocean teh malih, nerodnih, nesposobnih, a niti malo zlobnih in vselej prikupnih bitij, ki spominjajo na plastično embalažo priljubljenih otroških slaščic, v katerih se skrivajo igračke.

Čeprav so minioni tokrat nekoliko bolj individualizirani, so si med seboj na zunaj še vedno zelo podobni (malenkostne razlike so opazne v oblikah njihovih svaljkastih teles: nekateri so malo manjši in bolj zaobljeni, drugi bolj raztegnjeni, telesna masa vseh pa je približno enaka), medtem ko bi lahko razlike v njihovih značajih merili v promilih. Če jim ne more slediti niti njihov vodja, bi bilo naivno pričakovati, da jim bomo sledili gledalci. So pa minioni v drugo veliko bolj vpeti v zgodbo in niso več samo Grujevi rumeni priveski. In kar je najpomembneje: minioni ostajajo enako zabavni, v njihovi izvedbi tudi najbolj otročje šale zadenejo tarčo in nasmejijo gledalce. Zaradi miniončkov in še nekaterih drugih posrečenih likov je Jaz, baraba 2 ena najzabavnejših komedij leta tako v igrani kot v animirani konkurenci.

Srce risanke pa ni v Grujevih rumenih pomočnikih, temveč v njegovem odnosu s posvojenkami, predvsem z najmlajšo Agnes (Elsie Fisher/Patricia Sekelj). Agnes, ena najprikupnejših animiranih deklic vseh časov, poskrbi za vse ooooh trenutke. Ko ji Gru reče, da naj nikoli ne odraste, se z njim popolnoma strinjamo. In res, malčica se ni v zadnjih treh letih postarala niti za en sam dan! Hkrati je veder Gru veliko prisrčnejši od čemernega Gruja (čeprav ostaja globoko v sebi baraba) in v nadaljevanju več časa preživimo v družbi vedrega Gruja.

Ko je Gru otožen, je otožen zaradi strtega srca. Iz njegovih ljubezenskih težav izhaja tudi najbolj moteč prizor v filmu. Ne pomnim namreč, kdaj je bilo na velikem platnu prikazano tako grozljivo ravnanje z ženskim likom (animiranim ali ne) kot v prizoru, ki sledi Grujevemu neuspešnemu zmenku. Ženska, ki je bila Gruju podtaknjena, je resda neprijetna, toda z njo preživimo samo minuto in v tej minuti ne stori nič takega, da bi si zaslužila mučenje, ki sledi. To, da za mučenje poskrbi drug ženski lik, ne opravičuje ničesar, tovrsten barabinsko nasilen humor pa bi prej pričakovali od cenene risanke v slogu Cow and Chicken kot pa od visokoproračunske hollywoodske produkcije. Otroci: če vam deklica ni všeč, še ne pomeni, da jo lahko ponižujete in poškodujete!

Nekoliko manj navdahnjene so tudi akcijsko-ljubezensko-vohunske minute, ki jih preživimo v trgovskem središču, kjer je agencija za boj proti hudobcem odkrila sledi ukradenega seruma. Gru in Lucy zato v njem odpreta prodajalno kolačkov, ki je nujna krinka za preverjanje okoliških trgovcev, Gruju pa ob tem sive lase povzroča še najstarejša posvojenka, ki se zatreska v sina enega od osumljencev. Dogajanje v trgovskem središču še najbolj popestri prizor s srborito kokošjo, po katerem fraza "naj me koklja brcne" nikoli več ne bo zvenela enako. Omenjena ptica je najmogočnejši nasprotnik v filmu, res pa je, da se tudi napadi perjadi s časom izpojejo. Če je prvi del potrdil pravilo, da so hudobci zanimivejši od dobrih fantov, tokrat ni tako, če seveda k hudobcem ne prištevamo tudi Gruja.

Gledalce, ki si še niste ustvarili družine in ste hkrati dovolj stari, da za obisk kinematografov ne potrebujete spremstva, pa bo prav gotovo razveselila novica, da vam je ob sinhronizirani različici na voljo tudi podnaslovljena. Za miniončke podnapisov sploh ne potrebujemo, za vse druge like pa so ti, vsaj kar zadeva populacijo, v katero spadajo tudi najstniki in odrasli brez otrok, ki si radi ogledajo kakšno risanko, več kot dobrodošli. Sam sem si ogledal podnaslovljeno različico, tako da sinhronizacije ne morem soditi. Izvirni glasovi so doživeti, škoda je le, da je od projekta v zadnjem trenutku odstopil Al Pacino, ki bi bil dobrodošla popestritev sicer posrečenih glasov.

Naj končam še z eno dobro novico: minioni bodo leta 2015 dobili svoj film, v katerem bomo izvedeli, kako so sploh nastali. Kdor utegne pomisliti, da film ne bo potreboval podnapisov, bo razočaran, saj se bodo z minioni vrnili tudi nekateri človeški liki. Upajmo, da bo med njimi tudi Agnes. Miniončki, naj so še tako zabavni, namreč premorejo toliko topline kot deževniki. Res pa je, da imamo že med ogledom risanke Jaz, baraba 2 pogosto občutek, da gledamo film o minionih.