Ponedeljek,
24. 12. 2012,
13.11

Osveženo pred

9 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Ponedeljek, 24. 12. 2012, 13.11

9 let, 2 meseca

Nemogoče

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
The Impossible

triler

Premiera: 3. 1. 2012 Leto: 2012 Država: ZDA

Režija: Juan Antonio Bayona Scenarij: Sergio G. Sanchez Igrajo: Ewan McGregor, Naomi Watts, Geraldine Chaplin, Tom Holland, Marta Etura, Oaklee Pendergast, Samuel Joslin, Sönke Möhring

Vsebina: "Ko sem prebrala scenarij, je bilo vse skupaj tako jasno in resnično," pravi igralka Naomi Watts – ta je v filmu, posnetem po resnični zgodbi, upodobila Mario, mati, ki se je s svojo družino decembra 2004 odpravila na praznične počitnice na Tajskem. Čudoviti paradiž daljne dežele, katerega spokojnost na jutro 26. decembra prekine strašno grmenje, ki mu sledi velikanska črna gmota vode – ta opustoši vse, kar pride pod njene nepredstavljivo ogromne valove.

Nemogoče je po resničnih dogodkih posneta nepozabna zgodba o družini, z deset tisočimi neznanci ujeti v zmedi ene največjih naravnih katastrof našega časa. A resnično grozo lajšajo nepričakovani izrazi sočutja, poguma in preproste dobrote, ki Mario in njeno družino pričakajo v teh temačnih trenutkih. "To, kar sem doživela med cunamijem, je bilo zelo univerzalno. Vse, kar se je takrat zgodilo, se je dotaknilo zelo globokih čustev, ki pripadajo človeštvu v težavnih trenutkih," je o svoji zgodbi povedala Maria Belon, ki je scenaristu Sergiu G. Sánchezu pomagala pri pisanju scenarija.

Čeprav film pripoveduje zgodbo o neverjetnem preživetju družine Alvarez Belon, so jo ustvarjalci filma prenesli na angleško družino – Mario je, kot rečeno, upodobila Naomi Watts, njenega moža Ewan McGregor, tri sinove pa Tom Holland, Oaklee Pendergast in Simon Joslin.

Zanimivosti: Ideja za film se je porodila, ko je producentka Belén Atienza zgodbo družine slišala po radiu.

Na snemanje filma so se pripravljali skoraj dve leti in ga nato posneli v Španiji in na Tajskem v 25 tednih. Mnoge od snemalnih lokacij na Tajskem so bile dejanska prizorišča dogajanja. Bayona je namreč, ker gre za film o resničnih ljudeh, ki so preživeli nezamisljivo grozo in razdejanje, vztrajal na dosledni pristnosti. Pri tem je uporabil statiste, ki so prav tako preživeli cunami.

Eno od poglavitnih prizorišč je bilo letovišče Orhideja, kamor je družina prišla praznovat božič. Maria Belon je prišla na snemanje v letovišče – prvič po katastrofi se je vrnila na kraj dogajanja: "Znašla sem se ne le v Orhideji, temveč natanko tam, kjer sem sedela, ko je udaril val. Zvoki zajtrka, razpuščenost turistov, zaupanje, da hotel dela brezhibno, nekateri gostje načrtujejo dejavnosti za čez dan … Razpoloženje v filmski različici je bilo popolnoma enako tistemu, ki je polnilo zrak v resnici. Čudovito jutro na počitnicah … potem pa se je v nekaj minutah naše življenje popolnoma spremenilo. Prevevajo me mešani občutki. Mislim, da temu rečejo občutek krivde preživelega. A med snemanjem v Orhideji sem spoznala nekaj krajanov, ki so prav tako preživeli cunami, in se pogovarjala z njimi. J.A. je v filmu lepo orisal moje občutke ob strahoviti izkušnji."