Mutya Buena

TIP: Na sigurno narejen, moderno zveneč pop album, ki pa je požel strahovito dobre kritike.

Kako strahovit je vpliv (britanskih) medijev na današnji glasbeni (pop) okus, morda najbolje kaže primer Mutye Buene, ki je postala prava zvezda šele potem, ko je decembra leta 2005 odšla z zelo (pre)cenjene britanske girl-pop atrakcije Sugababes. Mediji, tudi tisti bolj resni in alternativni, so jo začeli prikazovati kot naslednjo veliko stvar v popu - in to še preden je sploh objavila kakšno skladbo. No, Mutya ni stala križem rock in je v nekaj naslednjih mesecih posnela nekaj demo skladb, ki jih je predstavila na Myspace, kjer je tudi na veliko razpravljala in se pogovarjala s svojimi vse številčnejšimi fani. Tudi na ta način je Mutya ustvarila strašanska pričakovanja okoli njenega prvega albuma.

No, sedaj je Real Girl, v zadnjem času eden najbolj pričakovanih pop albumov, končno zunaj. Prvi vtis je, da so z njim Mutya in ostali soustvarjalci šli na sigurno. Brez vsakega dvoma je vse, od zasnove do izvedbe in produkcije, na tej plošči vrhunsko in brezhibno. Mutya se predstavlja kot kompetentna pevka, ki dobro funkcionira v precej širokem spektru žanrov. Prav tako pa je pevka pokazala veliko prefinjenosti in nekakšne soul poglobljenosti, ki je v njeni prejšnji skupini ni bilo zaslediti. Žanrsko pa je Real Girl zelo predvidljiv in čist pop album, na katerem se Mutya precej naslanja na stari soul in različne zvrsti starega popa, predvsem tistega iz osemdesetih. Seveda pa so vsem skladbam dodali obilo super-modernega prizvoka - predvsem z načinom aranžiranja, ritmi in samo produkcijo, ki je briljantna.

Presenetljivo je, da na albumu ni niti ene zaresne dance skladbe, primanjkuje pa tudi tiste nove power pop senzibilnosti, ki je krasila Sugababes. Nekaj o tem, da je Mutya poskušala ustreči kar najširšemu spektru poslušalstva, pa priča tudi dejstvo, da je na ključni single uvrstila skladbo, ki temelji na Kravitzovemm hitu It Ain't Over 'Til It's Over. Album pa ima tudi nekaj vrhuncev. Predvsem izstopajo skladbe, ki je jih je Mutya posnela z gosti, electro guruji Groove Armada, kontorverzno soul pevko Amy Winehouse ter tudi tokrat fenomenalnim Georgeom Michaelom. Izmed ostalih pa je še posebno atraktivna, groovy pesvdo-jazzy, trippy dance poskočnica Not Your Baby. Zelo zanimiva pa je tudi B Boy Baby, ki je sicer "obogatena" predelava hita Be My baby, ki so ga nekoč izvajale The Ronettes, kraljice vokalnega popa šestdesetih.

Zanimivo je, da je Real Girl požel same superlative in to tudi v sicer strogih medijih. Vsekakor pa kakšnih hudi presežkov na tej plošči ne boste dobili. Če pa vam sede predvidljiv in ne samo dobro, ampak izvrstno narejen, bolj ali manj klasičen pop, potem je ta plošča naravnost idealna za vas. No, treba pa je dodati, da na albumu, na katerem je 13 skladb, niti ena ni mašilo, kar je pri tovrstnih pop izdelkih prava redkost.