Petek, 11. 1. 2008, 15.27
7 let, 2 meseca
Modest Mouse
TIP: V pravi odiseji skozi žanre indie rocka bend včasih zanese tudi na povsem nove poti.
Modest Mouse so odlična ameriška alternative skupina, ki nadaljuje in nadgrajuje tradicijo pravega ameriškega indie rocka, kakršnega so definirali bendi tipa The Pixies, kot tudi starega britanskega novega vala prve in druge generacije. V njihovi glasbi je zaslediti zvoke marsikaterega velikega indie rock benda, Modest Mouse pa se ne izogibajo niti tiste bolj primarne punk energije, kot tudi ne večine bolj modernih garažnih rock prijemov. Poleg tega je v njihovih skladbah vedno zaslediti tudi predrzno veliko (indie) pop naboja, nesramno funkoidnih beatov in na drugi strani tudi folk-punk veseljačenja, ki se ga ne bi ustrašili tudi kakšni The Pogues. Modest Mouse pa vse to družijo na zelo nepredvidljiv ter včasih tudi dokaj drzen in inovativen način.
Čeravno Modest Mouse v osnovi izhajajo iz bolj "nizko-proračunskih", podzemnih slogov, pa je njihov zvok zelo kompleksen in njihovo igranje naravnost veličastno. Morda jih je prav zaradi te izjemne kombinacije ne prevladujočega, a zelo intenzivnega pop naboja, slogovne drugačnosti ter izvedbene virtuoznosti že leta 2000 pod svoje okrilje vzela "velikanka" Sony. Kljub okrilju velike založbe pa Modest Mouse s prvimi tremi albumi, ki so bili izvrstni, niso prodrli do širše publike. Tudi dejstvo, da so jih kritiki povzdigovali med oblake, ni nič pomagalo. Šele skladba Float On z njihovega prejšnjega, sicer četrtega, čudno naslovljenega albuma Good News For People Who Love Bad News, je bendu leta 2004 prinesla nekaj več pozornosti in radijskih predvajanj.
Na svojem najnovejšem, prav tako nenavadno naslovljenem albumu We Were Dead Before The Ship Even Sank se Modeset Mouse zavedajo, da so s predhodnikom naredili velik statusni premik. Kljub temu pa (vsaj glede žanrske raznolikosti in korektnosti) tudi tokrat niso naredili nikakršnih odstopanj. Nasuli so kopico raznolikih skladb - od čistih liričnih alternative balad, himnično punkodnih kotaljenj, odličnega kitarskega alternative rocka (tako električnega kot akustičnega), modernega indie-popa, folky-punka ter čistega lo-fi in minimal rocka pa vse do s pravim techno loopom opremljenega funkoidnega dance killerja Dashboard, ki je tudi prvi mali hit tega albuma. Tudi tokrat je izvedba odlična, zvok fenomenalen in celoten groove zelo prijetno intenziven, a hkrati povsem nevsiljiv. Same skladbe pa so perfektno struktuirane in imajo močne, razpoznavne refrene, odlične osnovne fraze ter izjemne melodije, nemalokrat pa so opremljene še z za indie rock ne ravno povsem vsakdanjimi instrumenti oziroma aranžmajskimi prijemi.
Na albumu je gostoval izvrstni pevec James Mercer iz The Shins, ki je prispeval spremljevalne vokale v treh skladbah. Morda še bolj pomembna pridobitev za bend pa je Johnny Marr, sicer nekdanji kitarist legendarnih britanskih indie-pop rockerjev The Smiths, ki je lani postal celo stalni član Modest Mouse. Marr sicer ni spremenil sloga in zvoka skupine, se pa takoj sliši, da je v bend prinesel nekaj starih (a večno učinkovitih) trikov in na nek način tudi bolj konstanten grooove.
Tudi po We Were Dead Before The Ship Even Sank bodo Modest Mouse ostali eksotika in njihov status bo ostal "nekje vmes". Modest Mouse so namreč blizu "čiste garaže" in hkrati tudi blizu "taglavni", korporativni indie sceni. V bistvu pa ne pripadajo ne eni ne drugi. Modest Mouse se namreč tudi na tem albumu predstavljajo kot (v pozitivnem pomenu) žanrsko preveč raznolik, pravoveren in "neodvisen" bend, ki za Američane zveni preveč britansko, za Otočane pa morda preveč "njihovo", da bi lahko verjeli, da tega ni naredil bend iz njihovih koncev.
Kakorkoli že, Modest Mouse so sila pronicljiv bend, ki je zelo "naravno" alternative, hkrati pa je zelo prijazen, zabaven in prav pop zapeljiv. Morda njihova glasba ravno ne obrača scene na glavo in bo bend morda ujezil kakega fana, ker je snel kakšen trik njegove najljubše skupine, kljub temu pa je We Were Dead Before The Ship Even Sank vreden poslušanja - če že ne zaradi vsega drugega, pa vsaj zato, ker boste v njihovi glasbi slišali številne velike indie bende iz preteklosti, hkrati pa se ne boste počutili, da pri tem niste skusili ničesar novega, vznemirljivega, drugačnega in enkratnega.