Manouche

Težko pričakovani prvenec te mlade in zelo obetavne zasedbe, ki jo sestavljajo Robi Pikl, Marco Grabber, Petra Trobec, Krešimir Tomec in Luka Ipavec, je zgodba o zapeljevanju ob odličnem kitarskem kolažu v stilu Djanga Reinhardta in ena redkih plošč, ob kateri vas bodo močno zasrbele pete.

Za izviren dvominutni uvod v prvo studijsko ploščo je poskrbel Vid Jamnik, ki ob zvokih vibrafona spremlja glavnega junaka (predvidevamo, da gre za Djasta Djigolowa, alter ego Robija Pikla?) med jutranjim prebujanjem, umivanjem in pripravo zajtrka. Zraven si momlja napev skladbe Kje si lubi?, še vedno največjega hita skupine, po katerem je prvenec tudi dobil ime.

Album prežema elektro gypsy swing, v katerem je zloženih osem izjemno energičnih in izrazito plesnih skladb, začne pa se z uspešnico Bi šla naprej?, s katero so se širši slovenski javnosti predstavili marca, ko so jo skupaj z Brankom Djurićem – Djurom predstavili na letošnjih viktorjih. Sledijo si Kje si lubi?, Superfajn, Resnična romansa, Med zvezde in nazaj ...

Izstopata Pridem zvečer, edina balada, in skladba Djasta Djigolow, ki je (poleg tega, da je od vseh pesmi najbolj seksi) hkrati tista, pri kateri se najbolj začuti vpliv Piklovega dolgoletnega sodelovanja z Magnificom. Ne gre pa niti brez nogometa, pri zadnji skladbi Fantastiko, s katero Manouche končajo skoraj vsak nastop, je namreč mogoče slišati komentatorski vložek ob golu Ačimoviča, ki bi ga lahko (med vsemi preostalimi izbranimi zvočnimi dodatki) brez težav izpustili.

V celoti gre za dobro dodelan prvenec, ki predstavlja prijetno osvežitev slovenske glasbene scene, saj česa podobnega pri nas še ni bilo slišati. Nekaj podobnega je sicer bilo zaznati pri Magnificovih projektih, toda skupini Manouche s Piklom na čelu je uspelo izdelati nek povsem svoj glasbeni izraz, ki navkljub preprostim besedilom nikakor ne deluje trivialno. Kje si lubi? je preprosta mojstrovina, za katero si želimo le, da bi bila še daljša, saj ploščo v celoti poslušate pičlih 32 minut.