Maksim Mrvica: Med vojno sva vadila v kleti glasbene šole

S 37-letnim Dalmatincem, manekenom v crossover vodah, smo tokrat poklepetali na "elektronski" način. Razpisal se je o vadbi klavirja med balkansko vojno vihro, bremenu slave, naporih, ki jih prinaša turneja, pa tudi o "sintesajzerjih", obvladovanju stresa in možnosti obiska mikro slovenske obale.

Slovenijo ste obiskali že večkrat. Kakšne asociacije imate ob omembi Slovenije?

Slovenija je lepa država, dobro organizirana s prečudovito naravo.

Vrhunski glasbeniki ne poznajo prostih dni. Kakšen je vaš nasvet mladim glasbenikom, ki se jim ne ljubi vaditi več ur dnevno? Kako naj se motivirajo za dnevno vadbo?

Naj vedno znova skušajo poiskati nove načine vadbe, da bi bilo učenje instrumenta kar se da zanimivo.

Kako ste vi reševali to težavo? Zase pravite, da ste bolj "kampanjec"?

Profesorica mi je običajno zagrozila, da če ne bom vadil, mi ne bo dovolila nastopati na koncertu. To je bila običajno zadostna motivacija.

Kako ste vadili med vojno, ko ste menda zaradi bombnih napadov teden dni preživeli v kleti?

V tem času sem se pripravljal na državno tekmovanje, zato sem hodil vadit v svoje stanovanje v prvem nadstropju. S profesorico pa sva vadila v kleti glasbene šole.

Kaj ste med vojno najbolj pogrešali?

To, da se lahko gibljemo kadarkoli in kjerkoli.

Kakšno je vaše mnenje o klaviaturah in kako lahko ta instrument konkurira klavirju?

Čeprav vedno dajem prednost igranju in snemanju na pravem klavirju, pa je prednost električnih klavirjev v tem, da se da s posnetim zvokom narediti marsikaj, ga tudi prilagajati, in to v "crossover" glasbi precej pomaga.

Imate menedžerja in založbo. Kako svobodni ste pravzaprav v svojih odločitvah?

Z menedžerjem Melom Bushem imava prijateljski odnos in vse odločitve sprejemava s skupnim dogovorom.

Kdaj bi lahko rekli, da se vam je v življenju, vsaj glede kariere, odprlo? Kaj vse se vam je moralo postaviti na svoje mesto?

V trenutku, ko sem spoznal svojega menedžerja in podpisal ekskluzivno pogodbo z založniško hišo EMI, se je moja kariera začela strmo vzpenjati. Je bila pa moja pot do te točke zelo dolga in mukotrpna.

Katerega sodobnega umetnika najbolj cenite in zakaj?

Spoštujem in cenim kar nekaj klasičnih umetnikov, med njimi Martho Argerich, Mstislava Rostropovicha in Iva Pogorelića.

Ali ste vaš glavni instrument, roke, zavarovali in če da, za kakšen znesek?

Ne, rok nisem zavaroval.

Katera prostočasna dejavnost je za vaše roke optimalna in čemu se morate izogibati?

Pred koncerti, ko res veliko vadim, moram še posebej paziti na svoje roke. Nič ne smem prenašati niti dvigovati. Mišice najpogosteje sproščam s plavanjem v hotelskih bazenih.

V enem od intervjujev ste izjavili, da bi brez tablet težko zdržali napore, ki jih prinaša turneja. To še vedno drži?

Da, gre za razne dodatke prehrani, vitamine, minerale in nekatere sestavine za energijo in koncentracijo, kot so na primer guarana, tinin in izvleček korejskega ginsenka.

Kaj se vam zdi na turnejah najbolj naporno?

Najbolj naporna so potovanja, vsak drug dan moramo potovati v drugo mesto ali državo. Ogromno časa izgubljam na letališčih, precej raje bi ga izkoristil za počitek.

Imate v hotelih, v katerih bivate na turneji, kakšne posebne, morda zvezdniške zahteve?

Najpomembneje je, da so hoteli udobni. Obstaja veriga hotelov, ki ji dajem prednost, in moji promotorji običajno rezervirajo prav te. Hotel mora obvezno imeti bazen.

Ko človek postane slaven in prepoznaven, to s seboj prinaša tako pozitivne kot negativne plati. Kaj je najlepše in kaj najslabše, kar se vam je zgodilo?

Slava in pozornost mi ustrezata le redko, večino časa pa mi predstavljata breme.

Kaj vam danes povzroča največ stresa in kako se borite proti njemu?

Danes sem bolj redko pod stresom, če pa že, ga obvladujem z dodatnimi vajami. Pod stresom sem, kadar so pred mano klasični koncerti z orkestrom in kadar prvič igram neko novo skladbo.

Kako dolgo se še vidite v glasbenem svetu?

Do konca …

Kaj bi bila lahko temu alternativa?

Nič.

Za konec še eno lahkotnejše vprašanje: prihajate iz Šibenika. Kakšna je verjetnost, da bi na dopust zašli na slovensko Obalo?

Poletje običajno preživim v Dalmaciji, v svojem Šibeniku, saj sem med letom skoraj vedno na poti. Sem pa vedno pripravljen odkrivati nova mesta.