Kit Harington: temnolasi pankrt Jon Snow

Temni, vranji lasje in globoko rjave oči so tisto, kar je na 26-letnem mladeniču nemogoče spregledati. In če se njegovo ime Kit Harington morda zdi popolnoma neznano, ga ljubitelji priljubljene serije Igra prestolov nedvomno poznajo pod imenom Jon Snow – poznajo ga kot nezakonskega in ambicioznega sina junaka Neda Starka, kot zapleten lik, ki je mlademu Britancu do zdaj prinesel že kar nekaj sprehodov po rdečih preprogah.

"V dogodkih z rdečo preprogo zelo uživam. Čeprav so naporni, so obenem nekaj izjemnega – to, da se moraš lepo obleči in počesati, da ljudje okoli tebe kričijo in da te slepi bliskavica, je zelo vznemirljivo," je v enem od intervjujev dejal mladi igralec. "Vse skupaj je precej sanjsko in zame nadrealistično, ne bi pa se želel na to preveč navaditi. Takih dogodkov ne želim začeti imeti za samoumevne, za vedno jih želim ceniti."

Lebowski je eden mojih najljubših domišljijskih junakov Tretja sezona serije Igra prestolov je na televiziji HBO premiero doživela zadnji dan marca, medtem ko je celotna serija luč sveta ugledala aprila leta 2011. Pred tem Kit Harington s kamerami še ni bil seznanjen – svoje igralske veščine je namreč treniral le na odrskih deskah, vloga mladega Jona pa mu je prinesla kar nekaj filmskih vlog. Če ga je bilo leta 2012 mogoče videti v sicer ne preveč dobro ocenjenem filmu Silent Hill: Revelation 3D, bo drugo leto na velikem platnu v precej pomembni vlogi v filmu o vulkanski katastrofi, naslovljenem Pompeji, Paula W. S. Andersona, še letos pa ga bomo ob Jeffu Bridgesu in Julianne Moore videli v fantazijski pustolovščiniThe Seventh Son.

"Snemanje je bilo čudovito. Zelo lepo je odkriti, da so igralci, ki jih občuduješ, zelo topli in darežljivi ljudje. Te lastnosti sem odkril pri Jeffu in Julianne. Šlo je za njuno prvo sodelovanje po filmu The Big Lebowski – Lebowski je eden mojih najljubših domišljijskih junakov –, jaz pa sem se ob tem počutil zelo privilegirano."

Kako do službe? Z monologom Edwarda Nortona! Kitova ljubezen do kompleksnih domišljijskih likov je vzklila že v otroštvu. Prvih enajst let svojega življenja je preživel v Londonu, potem pa se je njegova družina preselila v Worcester, kjer ga je mama, po poklicu scenaristka, pogosto s seboj peljala v gledališče. "Verjetno se je vse skupaj začelo ravno s tem, da sem veliko časa preživel v teatru."

Čeprav je mladeničeva odločitev, da si želi postati igralec, očeta precej šokirala, je, kot pravi, od staršev vedno dobil veliko podpore. "Vedno sta se zanimala za to, kaj z bratom počneva, in vedno sta spodbujala to, kar lahko iz tega nastane. Ko sem pokazal zanimanje za gledališče, me od tega nista želela odvrniti, spodbujala sta me pri obiskovanju teatra in pri tem, da razmislim o dramski šoli."

In res, na tem področju se je Kit uril vse od svojega sedemnajstega leta, šolanje pa je v Londonu končal leta 2008. Ko se dandanes udeležuje avdicij, želi filmske ustvarjalce pogosto navdušiti z monologom, ki ga je izpilil ravno med šolanjem. "Včasih sem vedno nastopil z odličnim govorom iz Henryja V., zelo pogosto pa želim vtis narediti tudi z enim mojih najljubših monologov, ki ga ima v filmu 25. ura Edward Norton."

Namesto na soncu ob lepih dekletih v Belfastu z bradatimi možmi Kot rečeno, je mladenič najprej pohajkoval po odrskih deskah – recimo v gledališki predelavi romana Grivasti vojak –, dandanes pa šest mesecev na leto preživi v popolni predanosti svojemu Jonu Snowu. S producenti serije Igra prestolov je podpisal šestletno pogodbo, in čeprav je to precej dolgoročna zaobljuba, pravi, da je lepo, če ima igralec za nekaj let zagotovljeno službo.

In če se njegovi soigralci zaradi dogajanja v seriji na snemanjih mudijo na Hrvaškem in Malti , njeni ustvarjalci Kita odpeljejo malce bolj na sever. "Soigralci so tam, kjer so sonce, morje in na pol oblečena dekleta, jaz pa se v Belfastu družim z bradatimi možmi! Med snemanjem druge sezone smo odšli tudi na Islandijo, ki je čudovita in izjemno romantična, verjetno najlepši kraj, ki sem ga videl – še vedno pa okoli mene ni bilo nobenih deklet …"

Gledališče je del mene Harington, ljubitelj filmov Izžarevanje, Wicker Man in del Davida Lyncha, je svoj lik, svojega Jona Snowa, nekako ponotranjil. Privadil se je na njegovo brado in na njegove daljše kodre – teh si po pogodbi tako ali tako ne sme pristriči. "Ko si pobrijem brado, sem videti mlajši, meni pa je všeč, da me ljudje dojemajo kot bolj zrelega. Bližnji me pogosto obtožujejo tudi, da nosim preveč črne. Enako kot Jon Snow."

In čeprav bomo 26-letnega Kita Haringtona tako na malih zaslonih kot tudi na velikem platnu spremljali še kdo ve koliko časa, sam pravi, da se namerava vrniti tudi na odrske deske. "Sem britanski igralec, gledališče je del mene in upam, da se bom v prihodnosti lahko ukvarjal tako z gledališčem, kot stal pred kamero. Dobra plat dela za HBO je ta, da ti prinese kar nekaj denarja, tako da si lahko privoščiš delo v slabo plačanih gledaliških igrah – tako delo kot igralec potrebuješ."

Haringtonove besede o tretji sezoni Igre prestolov: