Intervju: Blaž Porenta

Začniva z najbolj očitnim vprašanjem; kje oz. kako te je Siddharta našla in zakaj si se odločil, da povabilo k sodelovanju sprejmeš? Bil je prelep sončen dan, ravno sem se odpravljal na piknik proti Celju, ko dobim klic Veto Groupa, da s Siddharto pripravljajo nov projekt. Dvojno veselje! Ne samo, da fantje pripravljajo nov material, temveč sem dobil priložnost, da tudi sam postanem del tega procesa. Kot njihovemu fanu, mi ni bilo potrebno dvakrat reči. Kako poteka tvoj delovni proces ponavadi in kako se razlikuje od sodelovanja s Siddharto, če sploh se? Moj delovni proces se začne nekje okoli 11-12 ure dopoldan, ko počasi prilezem iz postelje in se trudim pogledati v nov dan. Sem bolj nočni tip človeka, ko ni nepotrebne svetlobe in ostalega hrupa, ki ga s seboj prinese dan. Na srečo si ta način dela trenutno lahko privoščim, saj delam zgolj po naročilih in ne sedim v kakšni pisarni z dnevnim urnikom od do. Potem se začne brainstorming in na papir padejo prve grde, grde skice, katere po vsej verjetnosti znam dešifrirati samo jaz. Pri tem se poskušam držati vseh naročnikovih navodil, seveda pa včasih tudi malce zaidem in dobljene rešitve predlagam ob naslednjem sestanku, oz. preko maila, kakor dandanes več ali manj celotna komunikacija deluje. Sprejeto ali ne, vseeno z novim feedbackom, kako nadaljevati. Iz skice se nato razvije neka groba zasnova celotne slike, prve kompozicije, barvna shema, osnutki karakterjev in arhitekture. Vse skupaj še vedno zelo v povojih, saj se končna podoba oblikuje in nadgrajuje sproti. So le smernice, kjer naročnik vidi kaj lahko pričakuje - barvna shema izžareva občutke, kompozicija narekuje napetost in vodi gledalčevo oko, ter ostali elementi, ki pripovedujejo zgodbo. Če sem zadel naročnikovo vizijo, so od tu dalje le še detajli, detajli in še enkrat detajli. Več ali manj pri vseh projektih delam na podoben način, saj tako naročnik ves čas vodi evidenco kako napredujem in lahko praktično kadarkoli vskoči s popravki, če so le-ti potrebni. So pa tudi projekti in naročniki, ki takega nadzora ne potrebujejo oz. niti ne želijo. Zanima jih samo končni produkt.

Še največja razlika med Siddharto in ostalimi projekti je ta, da je Siddhartina Saga precej obsežnejša in se gradi sproti. Sodelovanje z naročnikom je tesno, kar pomeni veliko skupnega brainstorminga in razvijanja koncepta za določeno ilustracijo. Tudi sam scenarij za neko poglavje ni sestavljen zgolj iz parih smernic, temveč zelo podrobnimi navodili. To po eni strani prinaša jasno zastavljeno vizijo za ilustratorja, po drugi strani pa je včasih spet malo problematično vstaviti vse željene elemente v eno samo sliko. Ampak izzive imamo radi, kar delo samo popestri.

Kaj te pri ustvarjanju za Siddharto najbolj navdihuje in/ali navdušuje? Največje navdušenje je že samo dejstvo, da delam za tako velik band, na tako zahtevnem projektu. Ilustracije, ki jih delam so kompleksne, obsežne, ter predstavljajo polno izzivov. Tako konceptualnih, kot likovnih. Hitro vidim, kje se moram še nadgrajevati, s čimer mi ta projekt poleg dobre reference, nudi tudi nek razvoj. Poleg vsega, pa je celoten team sestavljen iz samih kreativcev (glasbenih in oblikovalskih), in delo v takem okolju si lahko samo želiš. Polno idej, nadgrajevanje le-teh, širše obzorje pri snovanju konceptov, itd.. Tudi komunikacija je zaradi tega veliko lažja, saj gre veliko manj energije v samo razlaganje raznih prebliskov, in več v dejansko ustvarjanje. Čisto na koncu, pa bo vse skupaj prav prišlo še kot diplomska naloga na faksu, s čimer bom ubil dve muhi na en mah.

Poleg ilustracij za Sago pripravljaš tudi ilustracije za njihov merchandise. Se način dela razlikuje? Lahko poveš kaj o motivih – ali je mogoče to še skrivnost? Se razlikuje. Predvsem v tem, da tu ni nekega blaznega načrtovanja v naprej. Sam proces dela poteka nekako ob poslušanju Siddhartinih komadov in asociacij, ki jih dobivam ob tem. Te so včasih tako drugačne od besedil, da se šele na koncu išče dejansko povezavo med komadi in ilusracijo, hehe.. Predvsem je važno, da se ujame nek karakter banda, ki pa ima na srečo tako širok spekter osebnosti, da je tudi moje delo lahko zelo raznoliko. Ta del je v bistvu eden najbolj sproščujočih. Dobra glasba v ozadju, polno čačkarij in zmečkanega papirja vse naokoli, nič stresa, samo »go with the flow«. Tudi sam čas dela je veliko krajši, kot delo na eni naslovnici, kar pomeni večjo raznolikost, motivi pa so bolj centralni in brez ozadij. Kolikor sem seznanjen, ostajajo motivi zaenkrat še skriti. Naj bi šlo pa sorazmerno hitro v produkcijo...

Projekt Saga – očitno bo osnovan na ilustracijah. Kako je s konceptom? Se dela sproti ali je pripravljen v naprej? Koliko vpogleda imaš v ustvarjanje skupine - vidiš besedila in slišiš pesmi preden se pojavijo "na policah"? Koncept celotne Sage je v grobem že sestavljen. Na le-tega se sedaj nanašajo ilustracije, s katerimi poskušam zajeti čimveč spisanega. Pred vsako novo sliko oz. sklopom slik, se s Sašom (Veto Group) še enkrat skupaj usedeva, ter natančneje razdelava prizore, ki bodo kasneje upodobljeni. Kateri detajli se bodo izpostavljeni bolj in kateri manj, ter se dodela še zadnje finese v konceptu. Ta del je sestavljen pretežno s čečkanjem vsepovprek v kakšnem lokalu, zraven pa se dela tudi polno zapiskov, da se mi doma vsaj približno še sanja, v kaj gledam.

Kolikor vem, se besedila pišejo sproti, tako da se slike ne nanašajo dobesedno na njih. Vendar pa se, če je potrebno, sliko hitro priredi, da se na koncu vse lepo sklada. V naprej slišim demo komade, kateri so zelo dobrodošli za inspiracijo med ustvarjalnim procesom. S tem mislim predvsem na melodijo, kjer dobim neko podlago, kakšne občutke skladba izžareva.. ali je mirna, mogočna, divja.. nakar rišem in slikam pod temi vplivi oz. kar ob poslušanju teh komadov.

Koliko ilustracij lahko še pričakujemo, če tudi to ni skrivnost? Vsako skladbo na končnem albumu bo krasila vsaj po ena ilustracija, ilustrirali se bodo tudi CD ploščki, hkrati pa se dela še na merchandise materialu, kar pomeni, da bo materiala mnogo veliko.

In "scenariji" so spisani za vse? Tako je. Kot sem omenil že poprej, je Saga konceptualno že v naprej sestavljen projekt. To pomeni, da so tudi scenariji za ilustracije že spisani, natančneje pa se jih definira pred vsako novo sliko. Ločen je edino merch material, ki se nanaša več ali manj na inspiracijo med poslušanjem Siddhartinih pesmi. Je katera od teh ilustracij taka, da zanjo komaj čakaš, da se je lotiš oz. se je najraje sploh ne bi? Za tretji single komaj čakam, da se ga lahko lotim. Idejna zasnova mi je noro dobra, malo mistična, notri bo polno odtrganih elementov, sam komad je pa tudi oh in sploh. V glavi že imam izdelano končno podobo te slike, čakam samo, da postavim trenutno nastajajočo za seboj. S to imam trenutno nekaj problemov, tako da bi jo lahko izpostavil kot tisto, nad katero sem najmanj navdušen. Mi je pa všeč, da se te bolj kompleksne delajo na začetku, kar pomeni (upam), da bo šlo vedno lažje in hitreje. Dela je še ogromno, časa pa na žalost ne prav dosti.

Je tako skrbno načrtovan projekt, kar očitno Saga je, bolj v breme ali ti olajša stvari? Mogoče iz stališča organizacije, časovnega pritiska, ... Dobro razdelani projekti so vedno plus, ne glede na količino dela. Lahko je projekt zelo majhen, a slabo načrtovan, kar se nato pozna na premnogih popravkih, iskanju pravih rešitev takrat, ko bi zadeva morala biti že v končni fazi, slabi volji tako pri ilustratorju kot naročniku, vse skupaj pa se nato zna poznati na končnem izdelku.

Tu je na srečo povsem drugače. Kljub temu, da je projekt epski tudi v količini dela, je zaradi v naprej znanih konceptov, časovnih omejitev in vsega ostalega, kar paše zraven, delo precej lažje. Ne tehnično, temveč psihološko. Tudi naveza med naročnikom je tu več kot odlična, tako da stvari nemoteno tečejo, in se potencialni problemi rešujejo sproti.

Ilustracija za Vojno Idej se je "sestavljala" kar na ozadju strani www.siol.net/siddharta-saga. Ti je to moteče? Bi raje videl, da bi imeli poslušalci vpogled samo v končni izdelek? Včasih mi je res kar malo moteče, ko gledam kako nerodno sestavljam neko sliko oz. kako grozen je ves proces. Po vsej verjetnosti zato, ker se dobro zavedam napak in pomankljivosti, ki jih imam kot ilustrator, in katere so potem vidne vsem naokoli. Imam namreč precej svoboden proces slikanja, kjer se šele proti koncu vse skupaj sestavi v neko spodobno celoto, vmes pa dostikrat izgleda prav nemogoče.. vsaj v mojih očeh. Morda tudi zato, ker vidim pri svojih vzornikih kako enostavno sestavljajo skupaj svoje umetnije, kjer slika na vsakem koraku že deluje kot končni izdelek. To meni še manjka. Tako pa sproti popravljam na novo nastale napake, kar je v samem procesu dobro vidno. Ampak nič hudega. Je bilo zato toliko bolj zanimivo brati komentarje na forumu, kakšne asociacije se rojevajo gledalcem v glavi. Morda pa na ta način nekoč dobim še kakšno novo idejo.

Na strani projekta Saga (www.siol.net/siddharta-saga) so se začele pojavljati ilustracije/storyboard za videospot Vojna Idej. So te tudi tvoje? Na žalost ne, bi se pa z veseljem pohvalil tudi z njimi, če bi se lahko, hehe.. Riše jih Matej Jenko – car!

Imaš načrtovane kakšne nove projekte? S tem misliš poleg Siddharte? Seveda. Kmalu izzide tudi nova plata Noctiferie katero bom ilustriral, še nekaj drugih metalsko obarvanih projektov o katerih raje še ne bi govoril, za zraven pa se vrine še kakšno bolj »enostavno« naročilo, da si malce spočijem od zahtevnejših sci-fi in realističnih ilustracij. To so ponavadi tehnično ali stilsko enostavnejše slikarije, kjer si oddahnem od prevelike količine detajlov.

Še kaj za konec? Mislim, da zmankuje časa. Moram nazaj za digitalno paleto, ker sem že v zaostanku z delom. Lep pozdrav vsem!

Vse o SiddhartaSaga