Igor Harb, Spotkast

Sreda,
8. 11. 2023,
14.18

Osveženo pred

1 leto, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,38

Natisni članek

Natisni članek

Liffe

Sreda, 8. 11. 2023, 14.18

1 leto, 1 mesec

Greste prvič na Liffe? Ti predlogi vam bodo pomagali.

Igor Harb, Spotkast

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,38
Reality | Zvezdnica Sidney Sweeney v filmu Reality, ki je del programa letošnjega festivala Liffe. | Foto HBO

Zvezdnica Sidney Sweeney v filmu Reality, ki je del programa letošnjega festivala Liffe.

Foto: HBO

Ljubljanski mednarodni filmski festival (Liffe) ne spada med festivale prve lige, ki gostijo slavnostne premiere in jih obiščejo hollywoodski zvezdniki, ampak to je za filmoljube pravzaprav v redu, saj imamo namesto tega festival, ki je osredotočen na filme in občinstvo. Za vse tiste, ki se Liffa še niste udeležili, smo pripravili uvod v osnove festivala in izbor najodmevnejših filmov.

Festival Liffe traja od srede, 8. novembra, do nedelje, 19. novembra. Filme predvajajo v kinodvoranah v Ljubljani, Mariboru, Celju in Novem mestu, izbor filmov iz številnih kategorij pa je na voljo tudi prek videa na zahtevo v videoteki DKino. Zaradi zaprtja Kina Komuna tam letos ne bo projekcij, tako da je festival našel nadomestno dvorano na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT), preostala prizorišča v prestolnici pa ostajajo ista: Cankarjev dom, Kinodvor, Kino Bežigrad in Slovenska kinoteka.

Festival Liffe sestavlja kar deset programskih sekcij, ki združujejo različne kategorije filmov, tako da bomo sledili festivalskemu fokusu in predstavili najboljše iz vsake.

Perspektive: Lola, Reality, Tri tisoč oštevilčenih opek

Sekcijo Perspektive ima večina mednarodnih filmskih festivalov in je namenjena izpostavitvi mlajših filmskih avtorjev, saj se lahko vanjo uvrstijo zgolj prvenci in drugi filmi. To je tudi glavna tekmovalna kategorija festivala, saj glavna mednarodna žirija enemu izmed filmov podeli nagrado vodomec, ki jo sponzorira Telekom Slovenije. Filmi v tej kategoriji izkazujejo svežino izraznosti. Takšen je na primer irski film Lola, ki je narejen v maniri najdenih posnetkov in prikazuje zgodbo sester, ki tik pred začetkom druge svetovne vojne odkrijeta časovni stroj. Še bolj samosvoj je madžarski film Tri tisoč oštevilčenih opek, ki kombinira komedijo, dramo, muzikal in gledališko predstavo, obenem pa ponudi ostro družbeno kritiko. Kritičen je tudi film Reality, upodobitev zaslišanja žvižgačke Reality Winner, ki je v javnost poslala dokumente o ruskem vmešavanju v ameriške volitve 2016 in ki jo v filmu igra zvezdnica Sydney Sweeney.

Predpremiere: Niti besede, Zver, Svetlejša prihodnost

Predpremiere so tista sekcija, v kateri je običajno največji naval na vstopnice, a tudi edina, kjer je vse filme mogoče videti še kasneje. Večina jih namreč med letom dni pride na redni spored kinematografov, predvsem Art kino mreže, nekateri pa tudi kar neposredno na program TV Slovenija. Letošnji otvoritveni film Varuhi formule bo na primer na sporedu že od prihodnjega tedna, datume premiere pa imajo določene že tudi filmi Nesrečna bitja, Okus strasti in Opazovanje.

Tako raje izpostavimo Niti besede, prvi nemški film uveljavljene slovenske režiserke Hanne Slak (Rudar), ki pod drobnogled vzame odnos med materjo in sinom po travmatični izkušnji. Zver je ZF-parabola o svetu prihodnosti, ki mu vlada umetna inteligenca in kjer so človeška čustva nevarnost. V glavnih vlogah sta Léa Seydux in George McKay. Precej bolj lahkoten – čeprav neizogibno grenko-sladek – je nov film italijanskega mojstra Nannija Morettija Svetlejša prihodnost o režiserju, ki mu gre pri novem projektu vse narobe. Film je na voljo tudi na videu na zahtevo.

Kralji in kraljice: Zlo ne obstaja, Prehodi, Čuden način življenja

Kot pove že ime, je sekcija posvečena novim filmom uveljavljenih režiserjev in režiserk, vendar pa ti filmi pri nas še nimajo zagotovljene kinodistribucije. So pa zato glavni favoriti za nagrado zmaj, za katero glasujejo gledalci. Letošnji izbor je poln presežkov, saj vključuje težko pričakovane filme, ki so vzbujali veliko pozornosti na prestižnih festivalih.

Najodmevnejši med njimi so japonski film Zlo ne obstaja režiserja Rjusukeja Hamagučija, ki je lani z Drive My Car odnesel oskarja za najboljši mednarodni film, Prehodi, francoski film ameriškega avtorja Ire Sachsa o ljubezenskem trikotniku med gejevskim parom in mlado žensko ter Čuden način življenja, ki je nenavaden izbor, saj gre za kratki, polurni film, a zgodba o gejevskih kavbojih pritegne zaradi vpletenih ustvarjalcev – za kamero je Pedro Almodovar, pred njo pa Ethan Hawke in Pedro Pascal. Poleg teh nove filme predstavljajo tudi Michel Gondry, Radu Jude, Jonathan Glazer in Wim Wenders.

Panorama: Snežni leopard, Kralji sveta, Štirje mladi odrasli

Sekcija Panorama je po izrazni svežini podobna Perspektivam, saj prikazuje filme z vsega sveta. Njihovi avtorji niso vsakdanja imena, ponudijo pa vpogled v kinematografije držav, s katerimi ne pridemo prav pogosto v stik. Letošnji nabor na primer vključuje filme iz Butana, Gruzije, Kolumbije, Slovaške, Finske in Tibeta. Prav iz zadnjega prihaja eden bolj zanimivih filmov, Snežni leopard, postavljen v odročno gorsko vasico, kjer pozimi v ograjeno stajo vdre snežni leopard in pobije več ovc. Prebivalci so tako v precepu, ali ubiti plenilca ali pustiti to skoraj mitološko bitje in del narave na miru.

Kralji sveta je kolumbijski film ceste o skupini mladih, ki potuje prek države do obljubljene parcele, ob tem pa spoznava svojo domovino in naleti na številne nevarnosti. Finski film Štirje mladi odrasli prikazuje par srednjih let, ki poskuša rešiti zakon skozi odprto razmerje. Film je pristen in realističen ter ponuja možnost ogleda tudi iz udobja dnevne sobe.

Ekstravaganca: Krvne prijateljice, Daaaaaali!, Stolp

Ta sekcija je polna žanrskih in absurdnih filmov, ki vsako leto znova presenetijo. Letošnji izbor bi lahko skorajda poimenovali "alternativni kralji in kraljice", saj lahko vidimo nove filme Takešija Kitana, Quentina Dupieuxa in Mamoruja Oshiija. Zadnji je na primer naredil revolucijo z animo Duh v školjki, tokrat pa se vrača z igranim komičnim vampirskim filmom Krvne prijateljice.

Francoski absurdist Dupieux navdušuje množice že od filma Guma, na Liffu pa je bil menda prisoten s prav vsakim svojim naslednjim filmom, to so Semiš jakna, Mandibule, Kajenje povzroča kašelj. Letos je pod samosvoj drobnogled vzel Salvadorja Dalija, vendar seveda ne gre za klasično biografijo, temveč za nadrealistično bizarko. Omenimo še film Stolp, postapokaliptični triler, ki ga je direktor festivala Simon Popek označil za najbolj politično nekorektnega v letošnjem izboru, ogledate pa si ga lahko tudi na videu na zahtevo.

Kinobalon

Liffe je med redkimi večjimi festivali, ki imajo sekcijo, posvečeno otroškim in mladinskim filmom, ustvarjajo pa jo skupaj z ekipo Kinobalona iz ljubljanskega Kinodvora. Podobno kot filmi iz preostalih sekcij ponudijo odraslim gledalcem možnost vpogleda v različne dele sveta, tudi Kinobalon mladim ponudi filme iz oddaljenih držav, a osredotočene na otroške izkušnje.

Tako je na primer Ama in totem nizozemski film o deklici, ki kot imigrantka nima odnosa do svoje domovine, a ko policija zaradi neustreznih dokumentov odpelje mamo in sestro, ob pomoči domišljijskega bitja, ki izvira iz senegalske folklore, po rotterdamskih ulicah išče očeta na nepozabni pustolovščini. Franceve prijateljske zgodbe je film o tihem in milem fantku, ki se poskuša v razredu uveljaviti tako, da sledi navodilom otroškega vplivneža, kar vodi v hudomušne zaplete in jasen nauk.

Retrospektiva in Fokus

Program sekcije Retrospektiva se odvija v dvorani Kinoteke, saj gre za starejše filme. Pogosto so posvečeni posameznim avtorjem ali šolam in tako sta letos v ospredju Francesco Rosi in italijanski politični film. To so zanimivi filmi, njihova kontekstualizacija v sekciji pa ponudi širše razumevanje razvoja filmske umetnosti in tudi širših zgodovinskih dogodkov. Podobno osredotočena je sekcija Fokus, ki predstavlja posamezne države, vendar njihovo sodobno kinematografijo. Letos je v fokusu Argentina, in to že tretjič v Liffovi zgodovini. To ni nenavadno, saj ima južnoameriška država izredno dinamično, živahno in aktivistično kinematografijo, tako da so tudi ti filmi vredni ogleda.

Evropa na kratko in Jadranska mreža

Evropa na kratko je sekcija, posvečena kratkim filmom, predstavlja pa tri sklope filmov, medtem ko sekcija Jadranska mreža predstavlja filme iz različnih evropskih držav, ki so prikazani na različnih filmskih festivalih v regiji. Filmi v obeh sekcijah so pogosto polni presenečenj in samosvojih pogledov na svet. Večina filmov iz sekcije Jadranska mreža je na voljo na videu na zahtevo v DKinu.

Več:

34. Liffe
Trendi Liffe bo odprl film o "srbskem Černobilu"
34. Liffe
Trendi Razgrnili program, ki ga ponuja letošnji Liffe