Fuel

TIP: Povsem zgleden nu-rock album, ki pa ne ponuja česa zares novega ali vsaj nenavadnega.

Fuel so eni vidnejših predstavnikov sodobnega ameriškega (nu)rocka. Bend v svoji glasbi druži elemente modernega metala, pop rocka, tradicionalnega rocka in post-grungerskega alternative rocka. Njihov najuspešnejši album je Something Like Human iz leta 2000, ki so ga samo v ZDA prodali 2 milijona primerkov. Leta 2004 je bila skupina tik pred razpadom, saj sta jo zapustila bobnar Kevin Miller in pevec Brett Scallions. Okoli Fuel pa se je ponovno začelo govoriti lani, ko je bodoči zmagovalec Ameriškega idola Chris Daughtry izvedel njihovo Hemorrhage (In My Hands). Začelo pa se je tudi govoriti, da bo Daughtry postal novi pevec skupine, kar se ni zgodilo. Novi pevec je postal Toryn Green. Fuel pa so bili pred veliko preizkušnjo, saj menjava pevca ni ravno najbolj običajna stvar.

Na najnovejšem albumu Angels And Devils pa so Fuel pokazali, da jih kadrovske težave niso kdove koliko prizadele in da imajo še več kot dovolj goriva za nadaljevanje. Bend na plošči demonstrira tipičen sodobni ameriški melodičen rock špon, v katerem je ravno prav lepo zlikane metalurgije, nu-rock harmonij, ameriške radijske melodike, zanimivih riffov in alternative vibracije. Vseh 13 je pesmi je odlično izvedenih in še boljše posnetih. Bend pa tokrat malce več stavi na melodije, ki so precej običajne, ter na prefinjeno muziciranje, ki je občasno podkrepljeno tudi z bolj liričnimi in akustičnimi vložki. Malce manj izrazit je tokrat njihov metalurški naboj. Le tega sicer ne manjka, vendar je namenoma postavljen v drugi plan.

Fuel tokrat demonstrirajo nekaj udarnejših skladb, izmed katerih izstopa uvodna Gone. Na plošči pa je tudi nekaj zelo dobro narejenih in nadvse poslušljivih balad, ki pa ne izstopajo preveč od tipične sodobne ameriške novo-rockerske melodike.

Gledano v celoti, so Fuel na Angels And Devils šli v bolj komercialno oziroma sredinsko smer, kar je sicer splošni trend v ameriškem sodobnem nu-rocku. Za bend precej bolj bistveno pa je, da je sploh preživel, in da je ohranil in deloma celo nadgradili svojo identiteto.

Angels And Devils je dober in pošten album sredinskega ameriškega sodobnega rocka. Nič več in nič manj!