Festival Tresk #3, obračun glasbe in založništva

"Dobro glasbo je vredno predstavljati širšemu krogu"

"Rdeča nit tretjega Treska ostaja ista že od samega začetka. Izhodišče je dejstvo, da je scena nekomercialnih oziroma neodvisnih glasbenih ustvarjalcev izredno živa, ampak še vedno premalo poznana širšemu občinstvu, tako v Sloveniji kot tudi drugod. Iz leta v leto večje število izdaj potrjuje to dejstvo, čedalje več pa je tudi pristopov, kako odgovoriti na položaj globalne glasbene industrije in založništva z inovativnimi in DIY-prijemi, tako da imamo vrsto založb, kot so Eat This Production, God Bless This Mess Records, Moonlee Records, Kapa records in druge, ki temeljijo na prostovoljnosti oziroma ideji, da je dobro glasbo vredno predstavljati širšemu krogu, kar je tudi osnovno poslanstvo Radia Študent," poudarja Tomaž Zaniuk z Radia Študent, programski vodja festivala.

Dvodnevni festival Tresk #3, ki so ga organizatorji opredelili kot obračun glasbe in založništva, 8. in 9. marca v Kinu Šiška združuje kulturno, glasbeno-založniško aktualno in delovno-zabavno dogajanje, letos razširjeno z vpogledom v slovensko avdiovizualno sceno z dogodkom Vidim Tresk!. Še danes je Kino Šiška živahno mravljišče slovenskih neodvisnih založb – Beton, Biomechanics, Buba, Celinka, Cela pametna založba, Downtown, God Bless This Mess, Interstellar, Kapa, Matrix Music, Moonlee, Nika, Readwritemusic, Rnka Rnka, rx:tx, Sanje, Sigic, Synaptic Pathways, Slušaj najglasnije!, Trivia, Universal, ZKP RTV SLO, in Založba Radia Študent –, ki se od 17. ure dalje predstavljajo na sejmišču.

Mreženje na polju neodvisnega glasbenega ustvarjanja "Če Radio Študent poskrbi za idejo in izvedbo, brez Kina Šiške in njegove infrastrukture tega festivala ne bi bilo. Bi bilo pa napak trditi, da je to dovolj za izvedbo takšnega festivala, katerega cilj je tudi mreženje na polju neodvisnega glasbenega ustvarjanja, ne le založb, ampak tudi 'vizualcev', fotografov, promotorjev in organizatorjev koncertov. Tresk v prvi vrsti podpira tudi vseh več kot 20 založb, ki že tretje leto razstavljajo na sejmišču, Saint Saviour je rezultat sodelovanja z Bubo Booking & Promotion, tako so tudi nastopi skupin plod sodelovanja s posameznimi založbami."

Dogajanje krojijo še raznolike delavnice, predavanja in okrogle mize – v četrtek so se kresala mnenja o digitalnem založništvu in avtorskih pravicah –, ki uporabnikom in ustvarjalcem odpirajo aktualna vprašanja, povezana z glasbenim založništvom, večeri pa so namenjeni polnjenju baterij ob spoznavanju ustvarjalnosti izvajalcev različnih slovenskih založb ter neodvisnih glasbenikov iz Beograda, Berlina in Londona.

Krčenje javnih sredstev za neodvisno glasbeno ustvarjanje "Nikoli nismo želeli delati Treska samo s poudarkom na koncertnem delu, zato je poudarek na vsaki programski vsebini. V petek lahko posebej izpostavim okroglo mizo o krčenju javnih sredstev za neodvisno glasbeno ustvarjanje ob 18. uri v Komuni, mali dvorani Kina Šiška, in poznejšo predstavitev ene najbolj legendarnih DIY-založb na neodvisni glasbeni sceni Slušaj najglasnije! Zdenka Franjića iz Zagreba. Med koncerti težko koga izpostavim, ker obstaja razlog, zakaj je vsaka od nastopajočih skupin ne glede na vrsti red dobila mesto v programu drugega dne Treska #3. Gotovo pa bo prvič na slovenskih odrih Rebecca Jones, pevka nekdanjega pop plesnega fenomena Groove Armada, s svojim samostojnim projektom Saint Saviour," v pričakovanju petkovega vrveža dodaja Zaniuk.

Mladi nekomercialni glasbenik oziroma skupina, ki želi prodreti na trg, se namreč danes znajde pred celo armado ovir. "Najprej potrebuje denar, časi mecenstva oziroma časi, ko so založbe iskale obetavne izvajalce, tudi na področju neodvisnega glasbenega ustvarjanja, so mimo. Če ima torej osnovna sredstva in tudi če bi prišel do kakovostnih posnetkov, ki so vredni izdaje, se znajde pred naslednjo težavo, kdo bo to izdal – vedno je možnost izdati v samozaložbi –, ko pa to izda, kdo bo izdelek sploh slišal, kako prodreti v neko širšo zavest. Osnovni motiv Založbe Radia Študent je, da skupinam, ki spadajo v programski milje radia, omogoča podporo pri prodoru med širše občinstvo. Stanje še dodatno slabša dejstvo, da je iz razpisnih sredstev takrat še samostojnega ministrstva za kulturo izginilo področje glasbenega založništva. Ta sredstva že v letih, ko je to področje še obstajalo, niso bila velika, ampak so bila pomembna za marsikatero izdajo," kritično stanje ošvrkne programski vodja festivala, ki je lahko mladim glasbenikom odskočna deska za preboj med založnike in poslušalce.

Demo kotiček – priložnost za mlade bende "Mladi glasbeniki težko pridejo v klube, tudi ko dosežejo neko občinstvo, se težko promovirajo," se z Zaniukom strinja Andraž Kajzer iz založbe Kapa Records in izpostavlja pomembnost Treska: "Na festivalu Tresk je zelo zanimiv demo kotiček pri stojnici Radia Študent, kamor lahko bendi danes in jutri prinesejo svoje demo posnetke, ki bodo romali v roke različnim ljudem iz glasbene industrije, tako novinarjem kot tudi publicistom in drugim akterjem s scene. Festival izpostavlja tudi založbe, ki se ukvarjajo z mlajšimi skupinami, in nekateri mlajši izvajalci na festivalu tudi nastopajo."

Pa pokukajmo še v demo kotiček, "letošnjo novost, da bi si novi mladi bendi upali prinesti pokazat svojo glasbo", kot razloži Pia Nikolič z Radia Študent. "Prinesejo 15 svojih CD-jev, na Radiu Študent jih bomo preposlušali, recenzirali, morda tudi uvrstili v fonoteko, kar je knjižnica CD-jev in glasbe. Do zdaj je prišel en bend, večji naval pa pričakujemo ob deveti uri, ko se začnejo tudi koncerti in pričakujemo naval na stojnice, na sejmišče ter prihod preostalih bendov, da prinesejo kaj v demo kotiček, ker se jih je nekaj že najavilo," je včeraj zvečer opisala Nikoličeva.