Deset let iPoda

Apple je svojo majhno napravo za poslušanje glasbe v formatu mp3 na trg poslal pred približno desetimi leti. Po začetni solidni prodaji je ta že leta 2002 upadla za polovico. Šele ko je Apple naslednje leto odprl digitalno glasbeno trgovino iTunes, čeprav je bilo v njej le 200.000 skladb, se je začel vzpon digitalnega glasbenega trga. Naravna sinergija med iTunes in iPodom je naslednje leto za štirikrat povečala prodajo, žepni predvajalnik glasbe pa so oglaševali glasbeniki, kot so U2, Gorillaz, Feist, Daft Punk, Black Eyed Peas in Coldplay. Danes je trgovina iTunes, ki je od prejšnjega meseca na voljo tudi slovenskim uporabnikom, največja glasbena trgovina v ZDA. V njej je na prodaj 20 milijonov skladb, od odprtja pa so jih uporabniki naložili 160 milijard. iPod je danes najbolj priljubljen predvajalnik glasbe, saj ima na trgu skoraj 80-odstotni delež, do danes pa so jih prodali približno 300 milijonov, pišejo v Chicago Tribune.

Glasba kot potrošna roba

"Celo umetniki, ki že dolgo niso več dejavni, kot so, na primer, The Beatles, so zdaj del Applovega ekosistema," pravi tehnološki analitik Michael Gutenberg. "Zavedajo se, da potrošniki glasbo zdaj poslušajo na spletu in, kar je še pomembneje, tam jo tudi kupujejo."

Nedvomno je kombinacija iPoda in iTunes prinesla prej nepredstavljivo udobje za glasbene navdušence, vendar za kakšno ceno? Je lahkotnost distribucije, poslušanja in dopolnjevanja glasbene zbirke iz glasbe naredila potrošni material za enkratno uporabo?

Stoletje razvoja glasbene industrije

Tehnološki prelomi pri ustvarjanju in distribuciji glasbe niso novost. Glasbena industrija jih je v zadnjih 100 letih doživela kar nekaj, začenši z izumom fonografa, prek vzpona glasbenih založb, radijskih postaj, pojava kaset in CD-jev do prvih žepnih predvajalnikov, kot sta bila walkman in discman. Danes je osrednji del ustvarjanja, distribucije in poslušanja digitalne glasbe iPod. Čeprav ne gre za prvi žepni predvajalnik, gre za tistega, ki je najbolj vidno preoblikoval glasbeno industrijo in kulturo. V nekaj letih je možnost shranjevanja celotne glasbene zbirke na eno napravo nadomestila nameščanje igle na vinilko, previjanje kasete in odvijanje celofana s CD-ja.

Ti rituali so sicer še vedno prisotni, prodaja vinilk je v zadnjih letih porasla po zaslugi glasbenih sladokuscev in audiofilov, ki si želijo globlje povezave z glasbo, ki jo imajo radi. A glasba v digitalnem formatu narekuje trgu glasbe ali, drugače rečeno, podjetje Apple dominira digitalnemu glasbenemu trgu. Nekoč je iskanje alternativne glasbe spominjalo na lov za zakladom, ki je vključeval brskanje po lokalnih trgovinah s ploščami, danes pa je z digitalnim trgom večina skladb dosegljiva z nekaj kliki, zato številni menijo, da so predvajalniki glasbe pomembnejši za uporabnike kot glasba, ki jo dejansko predvajajo; te je namreč več kot kadarkoli, uporabniki pa jo poslušajo v zvočno skopem formatu mp3 skozi majhne slušalke, pogosto zgolj kot spremljavo drugih dejavnosti.

Vzpon ali pokop prodaje glasbe?

Kljub vzponu iTunes in drugih trgovin z digitalno glasbo uporabniki večino glasbe naložijo brezplačno na bolj ali manj nezakonite načine. Velik del uporabnikov iPodov brez zadržka plača za Applovo strojno opremo, a za samo glasbo niso pripravljeni odšteti dodatnega denarja, kar je posledično vodilo v gromozanski upad prihodkov glasbene industrije.

Zadnja leta se sicer pojavljajo indici, da bi trg digitalne glasbe uspel nadomestiti klasičnega, saj je prodaja digitalnih albumov lani narasla za 13 odstotkov, v prvi polovici leta 2011 za 19 odstotkov, prodaja posameznih skladb pa za 4,9. Prav zadnji podatek priča o vplivu iPoda na glasbeno industrijo, saj uporabniki namesto albumov rajši kupujejo posamezne skladbe. V spletni trgovini lahko odlomek iz skladbe prej poslušajo, zato so nakupi netvegani, hkrati pa takšna potrošnja vodi v nakup skladb uporabniku še neznanih izvajalcev.

Kljub uspehu se zdi, da iPod ne bo dočakal naslednje okrogle obletnice. Predvajalnike glasbe namreč vedno bolj nadomeščajo telefoni in tablični računalniki, shranjevanje glasbe pa se iz zasebnih trdih diskov seli v oblak, kar pomeni, da se bo prostor za shranjevanje glasbe lahko kmalu povečal v neskončnost. Po mnenju analitikov se je plaz sprememb z iPodom šele sprožil.