Album, ki ga je v enem tednu kupilo 1,3 milijona ljudi

Od country princese, prek zaljubljene najstnice do povsem spodobne pop zvezdnice. Kot priča skeč iz oddaje Saturday Night Live, je sloves Taylor Swift še vedno na nekoliko majavih tleh, zato se marsikdo ob poplesavanju na njene skladbe počuti nelagodno, a bolj kot Taylor Swift je tukaj verjetno kriva glasbena scena, ki sistematično banalizira glasbo, ki jo ustvarjajo mlade ženske.

Tudi peti album Taylor Swift govori o nekdanjih partnerjih, pa o njenem novem kraju bivanja in tistih, ki je ne marajo, a o vsem tem prepevajo in rapajo tudi bolj "kredibilni" glasbeniki, pa to nikogar ne moti, na kar opozarja tudi pevka sama.

Na 1989 sledu o njeni country preteklosti ni več, prav tako ni pretiranih žanrskih izletov, kakršne smo zaznali na prejšnjem albumu Red, je pa zato 16 skladb, ki svoj navdih črpajo prav v obdobju, ki je posodilo naslov albumu. Pop z dramatičnimi bobni, s katerimi se dobro znajde tudi Charlie XCX (na primer v skladbi Out Of The Woods), melodije, ki so nas spomnile na Sophie B. Hawkins in ki bi jih občasno lahko pripisali tudi Haim, so zadosten razlog, da je album Taylor Swift več kot prijeten za poslušanje. In čeprav pretirano svežih zvokov na njem ni, so sveži pevkini humorni vložki, kot je skladba in video za Blank Space.

Če je lik Zooey Deschanel v seriji Novo dekle svojo ljubezensko krizo preboleval s serijskim poslušanjem prejšnjega albuma Taylor Swift, bo tokratni primeren tudi za manj tragične priložnosti, pa tudi za starejše občinstvo, ki bo prebolelo stigmo, da posluša album izvajalke, ki na podelitve nagrad hodi v pajacih.

Morda tokratni album res nima izrazitih uspešnic, kakršne so bile na prejšnjem, so pa zato skoraj vse skladbe nalezljivo spevne, od uvodne ode New Yorku do sklepne New Romantics. Idealen album za srednje zahtevne ljubitelje in ljubiteljice popa, malo manj sanjski album za avanturiste in avanturistke.