Ponedeljek, 11. 8. 2014, 15.08
8 let, 8 mesecev
Adis Ajkić
starost: 19 let poklic: nogometaš kraj bivanja: Ljubljana
Adis je 19-letni nogometaš iz Ljubljane, ki čaka na pravo nogometno priložost. Zase pravi, da je precej nemiren in da mora vedno kaj početi. Spoštuje ljudi, ki so pridni in delovni, rad se pohvali, da je ni stvari, ki je ne bi znal. Če mu kdo stopi na žulj, zna reagirati ofenzivno, včasih tudi agresivno. Ne mara konkurence in zahrbtnežev.
Zakaj ste se odločili sodelovati v resničnostnem šovu Bilo je nekoč? Prijavil sem se, ker si želim zmage v resničnostnem šovu. Bo pa to tudi ena zanimiva izkušnja, ki me bo spremljala celo življenje.
Zakaj mislite, da so izbrali ravno vas? Predvsem zato, ker sem samozavesten, trmast in delaven. Moj oče je po poklicu zidar in tako sem se lahko naučil mnogih spretnosti.
V šovu se boste preselili kar 200 let v preteklost. Kako se boste znašli brez sodobnih naprav in pripomočkov, ki nam lajšajo življenje? Kljub temu, da sem zelo mlad in da sem se praktično rodil s telefonom v roki, mislim, da se bom brez vsega tega čisto dobro znašel.
V šovu se boste morali naučiti tudi različnih obrti in spretnosti naših prednikov. Kako mislite, da vam bo šlo od rok? Mislim, da se bom teh obrti hitro naučil, ker sem zelo prilagodljiv in zelo rad se učim. To bo zame nova izkušnja in veselim se že, da se bom nekaj novega naučil.
Katera je vaša najboljša in katera najslabša lastnost? Moja najboljša lastnost je, da sem nepopustljiv in grem vedno do konca. Zelo slabo prenašam poraze. Moja najslabša lastnost pa je, da sem hitre jeze, ampak znam se tudi brzdati, ko je to treba.
Ste še precej mladi. Mislite, da imate dovolj izkušenj, da lahko postanete zmagovalec šova? Mislim, da sem dovolj zrel za zmago. Dve leti sem namreč igral nogomet na Dunaju, kjer mi ni bilo lahko, saj me soigralci od začetka niso najbolje sprejeli in takrat sem dobil zelo trdo kožo, kar mi bo prav prišlo tudi v šovu. Je bil to tvoj najbolj Travmatičen življenjski dogodek? Verjetno res. Zelo mlad sem moral zapustiti dom in šel igrat nogomet v Avstrijo.Z mano je sicer bil oče, ki pa je cele dneve delal in tako sem bil v bistvu prepuščen sam sebi. Na ta način sem se naučil skrbeti zase, vendar pa je bilo včasih zelo težko, še posebej, ker me soigralci v klubu predvsem zaradi neznanja jezika v začetku niso hoteli sprejeti medse.
Kaj in koga boste najbolj pogrešali med bivanjem v šovu? Svojo družino in punco, s katero sva skupaj dve leti.
Je punca odobrila tvoj odhod v šov? Punca se ni strinjala s tem, da grem v šov, ampak je rekla, da če je to moja želja, potem me bo pri tem podpirala.
Je ljubosumna? Ja.
Kaj pa, če ti bo všeč kakšna punca v šovu? Če mi v šovu kakšna punca priraste k srcu, ne bom gledal na to, ali imam punco ali ne. Če se mi bo zdelo, da mi bo z njo bolje, potem bom z njo.
Kako boste reševali morebitne nesporazume s sotekmovalci? Če me je v življenju, kdo užalil, potem sem kar hitro vzkipel. V osnovni šoli, sem se zaradi tega tudi večkrat stepel. Toda zdaj sem to prerasel in mislim, da mi bo težko kdo prišel do živega.
Kakšna bo vaša strategija na poti do zmage? S svojo delavnostjo se bom poskušal dokazati sotekmovalcem in gledalcem.
Kaj boste naredili z denarjem, če osvojite glavno nagrado 50.000 evrov? Del denarja bom daroval osebam z Downovim sindromom, ker poznam kar nekaj takšnih oseb in vem, da jim ni lahko v življenju. Del denarja bom dal staršem, nekaj pa ga bom prihranil zase, za boljše čase.
Povedali ste, da ste se v šov prijavili tudi zaradi prepoznavnosti. Na kakšen način jo boste poskušali vnovčiti? Rad bi doživel nekaj minut slave in vse skupaj bi izkoristil za spoznavanje novih ljudi. Prepoznavnost pa bi mi prav prišla tudi pri nogometni karieri. Rad bi se preizkusil tudi kot televizijski voditelj. Za primer lahko vzamemo Emija iz Bara, za katerega sem tudi navijal, ki je svojo prepoznavnost dobro izkoristil in ima tudi svojo oddajo na televiziji.