7 pozabljenih filmov Johnnyja Deppa

Se še spomnite, kako kul je bil nekoč Johnny Depp? Igralec, ki je nekoč navduševal s filmi, kot so na primer Edvard Škarjeroki, Sanje v Arizoni in Kaj žre Gilberta Grapa, dokazuje, kako hitro se lahko prelevi v marsikateri lik – navsezadnje je to leta 2003 kot Jack Sparrow pokazal tudi s prvim filmom Piratov s Karibov. Toda kaj, ko so se Pirati v težnji po zaslužku razvili v popolnoma odvečno franšizo, čemur je sledila še vrsta vlog, za katere se zdi, da bolj kot Deppov talent dokazujejo njegovo žejo po mastnih denarcih.

V naših kinematografih je sicer že mogoče videti njegov aktualni film Osamljeni jezdec, ki si je prav tako že prislužil malo morje negativnih kritik. Ob tej priložnosti smo se spomnili na nekaj njegovih filmov, na katere kljub njegovim dobrim starim časom pogosto pozabimo.

Nočna mora na ulici brestov (Wes Craven, 1984)

Johnny Depp se je v Los Angeles podal, da bi postal velika rock zvezda, da bi zaslužil še nekaj denarja, pa mu je kolega Nicolas Cage priskrbel majhno vlogo v prvemu filmu o serijskem morilcu Freddyju Kruegerju. V grozljivi klasiki Wesa Cravena je enaindvajsetletni novopečeni igralec odigral fanta protagonistke – čeprav mu več kot umreti v filmu skorajda ni uspelo narediti, pa ta film zaznamuje začetek njegove pisane kariere pred kamerami. Ta je začela cveteti leta 1990, ko je Depp prvič sodeloval s svojim pozneje dolgoletnim sodelavcem Timom Burtonom, in sicer v filmu Edvard Škarjeroki.

Zasebno letovišče (George Bowers, 1985)

Leto po svojem filmskem prvencu se je Johnny Depp vživel v enega od dveh prijateljev, ki se podata na lov za lepimi dekleti v bikinkah, a jima na zasebnem počitniškem letovišču načrte nekoliko prekriža tat draguljev – najstniška komedija ne velja ravno za filmsko mojstrovino, zato je morda bolje, da ostane pozabljena.

Platoon (Oliver Stone, 1986)

Johnny Depp in njegova takratna zaročenka Sherilyn Fenn sta se oba udeležila avdicije za rolkarski film Junak na rolki (Thrashin', 1986) – oba sta vlogi dobila, a je pozneje namesto režiserjeve obveljala producentova odločitev, Depp pa je vlogo izgubil. Namesto tega se mu je sreča nasmehnila z manjšo vlogo v dobitniku oskarja, vojnemu filmu Platoon. Gre za prvi film Stonove trilogije o vietnamski vojni, v katerem se je mladenič prelevil v vojaka z nekaj znanja vietnamščine, ki ga sredi zasede ranijo. Čeprav je imel mladi igralec le majceno vlogo, je bila ta zanj precej pomembna – med drugim mu je najverjetneje pomagala pri tem, da je bil izbran za vlogo v seriji 21 Jump Street. To je, kot je nekoč povedal, sprejel, ker je želel sodelovati z veteranom filma o vietnamski vojni Fredericom Forrestom – tega smo videli v vojni klasiki Apokalipsa zdaj.

Pogumni (Johnny Depp, 1997)

V svojemu režijskemu prvencu, ki je do zdaj tudi njegov edini celovečerni režijski podvig, je Depp izkoristil svoje indijanske korenine – v drami, ki ameriških kinematografov ni nikoli ugledala, se je namreč prelevil v Raphaela, Indijanca in nekdanjega kaznjenca, ki s svojo družino v izjemno težkih pogojih živi v prikolici. Pokojni Marlon Brando, Deppov dobri prijatelj, je upodobil poslovneža, ki je Raphaelu ponudil nekaj, česar ta ni mogel odkloniti: smrt pred kamero v snuff filmu, ki bi njegovi družini prinesla bogato plačo. V tednu dni pred snemanjem je Raphael začel bolj ceniti svoje življenje in družino, kljub temu pa je Depp tako z režijo kot igro poskrbel, da film ostaja v sferah grobe realnosti.

The Source: The Story of the Beats and the Beat Generation (Chuck Workman, 1999)

Gre za dokumentarni film, ki se je pred prihodom na male zaslone predvajal na festivalu – film raziskuje zgodovino pisateljev in pesnikov bitniške generacije. Deppova naloga v filmu je bila, da prebere odlomek iz dela Jacka Kerouaca, medtem ko se je John Turturro lotil Allena Ginsberga, Dennis Hopper pa Williama S. Burroughsa. S svojo vživeto interpretacijo Kerouacovega dela je Depp navdušil ljubitelje tovrstne literature. Škoda, da je film Na cesti izšel šele lani, saj bi bil mladi Depp izvrsten Kerouac oziroma Sal Paradise.

Preden se znoči (Julian Schnabel, 2000)

Glavna vloga v biografiji kubanskega pesnika Reinalda Arenasa je seveda pripadla Javierju Bardemu, Johnny Depp pa se je v filmu pojavil s kar dvema obrazoma. Eden je bil vloga transvestita Bona Bona, drugi pa poročnik Viktor – oba skupaj predstavljata Deppov izreden talent za kameleonske preobrazbe.

Mož, ki je jokal (Sally Potter, 2000)

V zgodovinski drami je Depp svoje moči znova združil s soigralko filma Sleepy Hollow Christino Ricci – ona se je prelevila v rusko Judinjo, ki pobegne v Pariz, tam pa se zaljubil v Cesarja, Roma, ki ga je seveda upodobil Depp. Ko Parizu grozi nacistična invazija, se mora odločiti, ali bo ostala s Cesarjem ali pa pobegnila v Ameriko. Večji vtis kot igra protagonistov – razen Cate Blanchett, ki si je za svojo vlogo prislužila kar nekaj nagrad – kljub relativno nizkemu proračunu morda naredita scenografija in glasbena podlaga.