Polona Pačnik: "frišno" naslikana slovenska mitologija

Mogoče jo, če kaj klikate med domačimi blogi, poznate kot Frišno. Je avtorica bloga Frišno novo jutro, prek katerega smo spoznali tudi njene čudovite, strašno duhovite in ne prekičaste ilustracije, ob katerih kdaj res ne veš, ali so nastale za šalo ali zares. Iz njenih zapisov in avtorportretov si lahko ustvariš prvi vtis: je ustvarjalka, je mama, ima psa in res rada bere, življenje z njo mora biti res "džazno", kar je izraz, ki ga sama večkrat uporabi za opisovanje super in vznemirljivih stvari. In Polona Pačnik je prav zares "džazna" – tudi ko sredi ljubljanskega parka Tivoli pred fotografskim objektivom kot nasmejana matadorka kaže rdečo kuhinjsko krpo s posrečenimi pujski.

Od študija modne ilustracije v Parizu do bloga Risala je rada že od nekdaj, zato se je odločila za šolanje na srednji oblikovni šoli v Ljubljani, nato pa jo je pot zanesla v Pariz, kjer je študirala modni stajling in modno ilustracijo. Želela je biti oblikovalka, a nekje vmes ugotovila, da šivanje ni zanjo. "Vrnila sem se v Ljubljano in delala kot kostumografinja v Drami, nato delala v šivalnici, ves čas pa risala," pripoveduje Polona, ki jo je po rojstvu hčerk dvom o plodovitem preživljanju z ustvarjanjem pregnal na študij ekonomije in dela v marketingu. "Mislila sem, da z risanjem ne bom mogla živeti, a ugotovila, da ekonomija ni zame. Pa tudi zdaj sem v resnici še na začetku."

Zatreskana v pop kulturo in mitologijo Čeprav se nima za blogerko, si je prav s Frišnim novim jutrom ustvarila krog ljubiteljev njenega dela. "Pisati sem začela, ker sem želela sama sebe prisiliti, da drugim pokažem, kaj počnem," pravi in se kar ne da prepričati o duhovitosti svojega pisanja in hudomušnosti spremljajočih ilustracij. "Padam na pop kulturo," odgovarja na vprašanji, kje najde navdih in kaj najraje riše. Filmi, knjige, televizijske nadaljevanke ... na drugi strani pa zatreskanost v mitologijo in tradicijo, ob katerih jo spreletava kurja polt. "Obsedena sem z našim etnografskim muzejem, pritegnejo me tradicionalni motivi, fascinirajo me mitološke zgodbe in legende."

Starodavne vzorce, like in zgodbe želi na sodoben in humoren način vpeljati v današnji vsakdan. Izhaja iz sebe, vedno ustvarja tisto, kar jo navdihuje in nasmeji. Iz tradicije vzame, kar ji je všeč, in motive preoblikuje tako, da so prilagojeni modernemu času, domu in človeku. Vedno pa ima v mislih predvsem uporabnost predmeta. "Zelo rada imam lepe stvari in raje imam superlep koš za smeti kot pa ne vem kako lep kipec, ki samo stoji."

Kuhinjske krpe? Zakaj pa ne! Tako se je – poleg klasičnih ilustracij – lotila poslikavanja lesenih skrinjic. Nastajale so Pandorine skrinjice, poslikane s princeskami in junakinjami iz klasičnih pravljic, ki so bile lepe na najbolj smešen in čuden način, pa vse hudodelnice iz risank prav tako. Počasi so nastali tudi izdelki za dom. "Prijateljica mi je rekla, da če česa ne bi vse življenje delala, so to kuhinjske krpe!" Polona je zastrigla z ušesi in nastala je linija kuhinjskih krp s simpatičnimi živalskimi motivi, okrašenimi z vzorci iz slovenske ornamentalistike.

"Takrat sem tudi delala ilustracije za knjigo o slovenski mitologiji, za katere sem naredila obširno raziskavo na štirih skicirkah. Notri so bili vsi ti slovenski vzorci, etnografski elementi ..." pripoveduje, od kod črpa ideje. No, poleg še ene reference na popularno kulturo, s pomočjo katere se polni njena skicirka – televizijske serije Dawnton Abbey, ki jo navdušuje s kostumi in scenografijo. "Preučevala sem vzhodnoevropsko ornamentaliko, za naše območje je na primer drevo življenja prav tako značilno, kot so za Kreto boginje s pladnji," razlaga in pove, da ji gredo ob prebiranju takih študij kar kocine pokonci. "Tudi za nas značilne vezenine, ki jih imamo recimo na narodnih nošah, so bile zaščita proti zlim duhovom."

"Tradicijo želim obuditi na sodoben način" Vendar se zaveda, da v današnji svet tega ne moreš prenesti dobesedno, zato išče svoje interpetacije, ki jih oplemeniti z zanjo značilnim humorjem. Motivi, s katerimi je polepšan pujsek na kuhinjski krpi, tako izhajajo iz lectovih src in dražgoških kruhkov, ptici, ki v kljunčkih držita vrvico s srcem, pa nista vrani, temveč rajski ptici, prav tako mitološki bitji.

Nekoč bi rada svoje ilustracije prenesla tudi na kuhinjske prte ali posteljnino ter druge izdelke. Spet pa se ji zdi, da v naše okolje spada laneno blago, saj nismo dežela bombaža, lan pa je del naše tradicije. "Prepovedala bi mesečne izlete v Ikeo, iz vseh strani poka od poceni stvari," meni ilustratorka in oblikovalka, ki se trudi obuditi našo tradicijo na način, ki bi bil všeč s sodobno tehnologijo in hitro produkcijo obkroženim ljudem. "Miklavževi kruhki, jaslice iz kartona, Gaspari ... vse to je dandanes skoraj pozabljeno, jaz pa želim tradicijo obuditi na svež način."