Naj bo oblikovanje izkušnja, ki postane spomin

Oblikovanje je eden od pomembnih paradnih konjev Italije, ki ima na področju snovanja pohištva in drugih izdelkov notranjega oblikovanja dolgo tradicijo, iz katere črpa tudi v sedanjosti. Lani je Italija izvozila za osem milijard evrov notranje opreme, velik delež pri tem ima tudi Slovenija, saj uvažamo veliko italijanskih blagovnih znamk.

V sklopu Italijanskega festivala 2013, ki pri nas promovira italijanske blagovne znamke Made in Italy, je Agencija ICE, oddelek italijanskega veleposlaništva za gospodarsko promocijo, v sodelovanju z Gospodarskim razstaviščem na sejmu Ambient organizirala okroglo mizo z naslovom Izkušnja italijanskega oblikovanja, izbrane pohištvene kose pa predstavljajo tudi na ljubljanskem pohištvenem sejmu.

Na razstavi Made in Italy je tako mogoče videti kose pohištva različnih vodilnih italijanskih pohištvenih znamk, med njimi so Kartell, Molteni & C, Prandina, Moroso, Poliform in drugi, ki jih na slovenskem trgu že prodajajo. Medtem ko se znamke, kot so Adrenalilna, Schönhuber Franchi, Valsecchi, pri nas predstavljajo prvič.

Med razstavljenimi kosi je tudi stol Love, pod katerega se je podpisal italijanski oblikovalec in arhitekt Simone Micheli. Njegovo delo pa je tudi elegantni namizni nogomet, ki ga je ustvarjalec zasnoval za Valsecchi.

Micheli je bil tudi gost okrogle mize z naslovom Izkušnja italijanskega oblikovanja, ki so jo organizirali v okviru sejma Ambient. Pogovor med njim in predsednikom Društva oblikovalcev Slovenije arhitektom Robertom Klunom je moderirala Nada Vodušek.

Virtualna ostriga, neizbrisljiva izkušnja Simone Micheli je oblikoval za pomembne italijanske blagovne znamke s področja notranje opreme. Njegovo delo odlikujejo tudi številni projekti notranjega in projektnega oblikovanja ter središč zdravega počutja po Evropi in svetu. Oblikovalčeve zasnove so okolju prijazne, predvsem pa Micheli zanje pravi, da je v njih vtisnjena "italijanska" identiteta. To povezuje z lepoto, odličnostjo in ustvarjalnostjo. Prav to, kar se odraža skozi italijansko oblikovanje, združeno pod znamko Made in Italy, katere promotor je Micheli.

V besedah toskanskega arhitekta, ko govori o italijanskem oblikovanju, je mogoče slišati velik ponos na to industrijsko panogo. Zanj je lepo to, kar zdrami dušo, kar po njegovem velja tudi za italijanske oblikovalske izdelke. Razlog za ta italijanski pečat lepega in ustvarjalnega Micheli išče v preteklosti. "Zgodbe preteklosti se pretakajo po naših žilah. Te nas povezujejo z našimi predhodniki, kot so Buonarroti, Da Vinci in drugi," je z nekoliko poetičnosti in esencializma pripovedoval italijanski oblikovalec.

To je "mehka" in vedra plat italijanskega oblikovanja, ki jo je povzel Micheli, pri tem pa problemsko izpostavil sodobnost pohištvene industrije. Opozoril je, kako je pomembno je, da italijanska oblikovalska podjetja s svojo produkcijo ostanejo v državi. Razlogov za to je naštel več, med njimi zavezanost tradiciji, predvsem pa kakovosti izdelave. Opozoril je na rešitev, in sicer davčno politiko, ki bi s svojo naklonjenostjo panogi lahko ohranila tudi njeno kakovost in znanje.

Ob soočanju s krovnim opredeljevanjem italijanskega oblikovanja, zavezanega lepoti, preteklosti, ki se staplja s sedanjostjo, odličnosti in unikatnosti, je svoj pogled na slovensko oblikovanje podal tudi Robert Klun. Tega je označil skozi funkcionalnost, zadržanost in uporabo iskrenih materialov, če je z nekaj besedami mogoče opisati heterogeni svet avtorskih idej, rešitev in premislekov v svetu oblikovanja.

Pogovor o italijanskem in slovenskem oblikovanju je tako Michelija kot Kluna naprej vodil do vprašanja posla na tem področju, pri čemer je Klun opozoril na sočasni kontekst, kjer ni več nujno in ne več dovolj zapiranje in ostajanje znotraj državnih meja. Podčrtal je pomen povezovanja v evropskem kontekstu. Ni več pomembna sintagma Made in Italy, je opozoril, temveč usmeritev v širši prostor Evrope, kjer se na več ravneh lahko zgodi sinergija.

Zmanjšati stroške, a ponuditi močen kos Micheli je na okrogli mizi podal tudi svoj pogled na oblikovanje. Poudaril je, da pri svojih zasnovah izhaja iz želje, da ob nastajanju izdelka čim bolj zmanjša stroške, a hkrati ustvari močen in prepoznaven kos, ki si ga bodo uporabniki želeli, pa tudi lahko privoščili. Ne zanima pa ga le ustvarjalnost na ravni forme, temveč vsakič išče tudi tehnološko inovativnost.

Ekspresivnost je zanj pomembna, prav tako tudi ustvarjanje, ki nagovarja vse čute. Pomembno je, da "nastane delo, ki postane simbol, ikona. Izkušnja, ki postane spomin". Kot je njegov neizbrisljiv spomin postala epizoda z virtualno ostrigo, ki so mu jo ponudili v eni od svetovno znanih restavracij. Virtualna ostriga se je izkazala za okusen košček lubenice, ta izkušnja pa odličen primer za podajanje njegovih pogledov na oblikovanje. Zgodbo o virtualni ostrigi kot metaforo za izkušnjo, ki postane spomin, smo tako na okrogli mizi o Izkušnji italijanskega oblikovanja slišali večkrat. Ustvarjalec pravi, da to pripoveduje tudi svojim študentom. Micheli namreč poučuje tudi na Polidesignu in politehniki za dizajn v Milanu.