Kateri generaciji pripadam?

Pa ste mogoče pomislili, da smo pravzaprav vsi, ki danes hodimo po planetu, pripadniki iste generacije: generacije zaprtih prostorov? Pomislite, koliko časa ste v zadnjih nekaj dneh preživeli zunaj? Odgovorite pošteno, brez izgovorov in olepševanja.

Raziskave so pokazale, da sodoben človek preživi 90 odstotkov svojega časa v zaprtih prostorih. Znanstvene raziskave zadnjih desetletij vse bolj jasno kažejo na negativne vplive, ki jih ima sodobno sedeče življenje v zaprtih prostorih. Omejena količina svežega zraka in dnevne svetlobe lahko negativno vpliva na razpoloženje, spanje in učinkovitost, v nezdravih zaprtih prostorih pa trpi tudi naš dihalni sistem.

Na ves glas govorimo, koliko časa namenimo rekreaciji, kako zdravo se prehranjujemo, sodobna tehnologija nam meri korake, utrip … Vse z namenom, da bi bili čim bolj zdravi. Ampak vse to počnemo v zaprtih prostorih.

Dober zrak je ravno tako pomemben kot zdrava hrana.

Zrak v vašem domu ali na delovnem mestu je prvotno enak kot zunanji, s povsem enakim onesnaženjem, ki je prisotno na prostem. Zdaj k temu dodajmo onesnaževala, ki se širijo iz strupenih snovi v prostoru: gradbeni materiali, čistila, pohištvo, plastika, igrače ipd.

Dodamo še dejavnosti ljudi, kot so kuhanje, prižiganje sveč, sušenje perila v zaprtih prostorih ipd. Ne nazadnje pa ne pozabimo še nečesa, kar delamo ves dan: dihanja! Običajna družina s štirimi člani samo z dihanjem vsak dan odda v ozračje približno 1.800 litrov ogljikovega dioksida in deset litrov vode.

Kakšni so učinki? Slaba kakovost zraka v zaprtih prostorih povzroči simptome, kot so draženje oči, nosu in grla, glavobol, vrtoglavico in izčrpanost. Dolgotrajni učinki pa so lahko resnejši, na primer bolezni dihal, astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) in srčne bolezni. Ljudje, ki živijo v vlažnem stanovanju ali domu, kjer je prisotna plesen, imajo kar 40-odstotkov več možnosti, da zbolijo za astmo. Kar 2,2 milijona Evropejcev ima astmo kot posledico neprimernih bivalnih razmer.

Dnevna svetloba je pomembna za razpoloženje

Dnevna svetloba je fiziološko in psihološko pomembna za človekovo zdravje. Za svetlobo je bilo celo ugotovljeno, da je učinkovit antidepresiv. Kanadska študija iz leta 2016 je pokazala, da je svetlobna terapija pri zdravljenju nesezonske depresije nekajkrat učinkovitejša od tablet.

Kdaj je dovolj svetlobe za gledanje in kdaj za cirkadiani ritem? Za vidni sistem potrebujemo mnogo manj svetlobe, kot jo potrebujemo za normalno delujoč cirkadiani ritem. Običajne ravni osvetlitve v zaprtih prostorih, ki so od 300 do 500 luksov, zadostujejo za večino vidnih nalog, vendar pa prepogosto niso dovolj za stabilno delovanje naše notranje biološke ure.

Naravna svetloba podnevi vam pomaga spati ponoči. Pomembnost ciklov svetlobe in teme pri spodbujanju dobre kakovosti spanja je tudi znanstveno potrjena. Dnevna svetloba je glavna iztočnica, ki jo človeška notranja ura uporablja pri uravnavanju cikla spanja in budnosti. Torej za zagotovitev dobrega spanja potrebujemo veliko dnevne svetlobe podnevi in teme ponoči.

Kako naprej?

Če želimo ublažiti ali obrniti naraščajočo pojavnost zdravstvenih težav, kot so motnje spanja, sezonska depresija, astma in kronična obstruktivna pljučna bolezen, srčne bolezni in sladkorna bolezen, potem bi morali temu prilagoditi tako svoje obnašanje kot tudi zaprte prostore. Ne gre namreč le za zdravje posameznikov, v primeru zdravljenj in zmanjšanja učinkovitosti predstavljajo tudi visoke stroške za družbo. 

Zavedajmo se svoje okolice in ukrepajmo tako, da bo življenje v zaprtih prostorih čim bolj zdravo, srečno in učinkovito. Nekateri ukrepi so lahko zelo preprosti, drugi pa zahtevajo več predanosti in denarja, a o čisto vseh je vredno razmisliti.

Redno prezračevanje zaprtih prostorov

Dovolj je že, da od dva- do trikrat dnevno za nekaj minut odprete okna v prostoru, da se zrak na hitro zamenja. Pri tem se pohištvo in stene ne ohladijo ter ni toplotnih izgub. Na trgu so na voljo okna, ki se avtomatsko odpirajo in zapirajo za potrebe zračenja.

Dovolj naravne svetlobe

Učenci so v svetlih prostorih dosegli 15 odstotkov boljše rezultate na preizkusih znanja. To kaže, kako pomembna je naravna svetloba v zaprtih prostorih doma in v službi. Pri tem ne pozabite na otroške sobe, saj otroci v njih preživijo veliko časa.

Stavbe bi morale biti načrtovane tako, da bi nudile dovolj dnevne svetlobe ter bile uglašene z našim 24-urnim cirkadianim ritmom. Načrt cirkadiane hiše omogoča življenje v sožitju z naravo ter prilagajanje spremenljivim dnevnim in sezonskim razmeram, hkrati pa nudi zaščito pred škodljivimi snovmi.