Petek,
4. 10. 2013,
15.37

Osveženo pred

7 let, 4 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Petek, 4. 10. 2013, 15.37

7 let, 4 mesece

Združeni v nakupovanju smo močnejši

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Po dobrega pol leta dejanskega delovanja v okviru projekta Nakupujmo skupaj ceneje se lahko društvo Eko tim pohvali s skoraj tisoč člani in 22 dobavitelji ter tedensko izdajo med 50 in 70 paketov.

Začelo se je oktobra lani, potem ko se je zdajšnji predsednik društva Eko tim Uroš Bric s skupino prijateljev, ki so najprej vsak zase kupovali lokalno in ekološko pridelana živila, domislil, da bi bilo morda bolj smiselno, da se združijo in s skupnim naročilom skušajo pri ponudnikih dobiti nižjo nabavno ceno.

"In res nam je uspelo želene artikle dobiti tudi za okoli 40 odstotkov ceneje. Nato smo začeli razmišljati nekoliko širše, torej z ustanovitvijo društva povezati še več ljudi, ki bi imeli resen interes naročati razmeroma redno, da bi si nižje cene zagotovili na dolgi rok. Naš namen torej ni zgolj zbiti cene."

Da so zamisel po Bričevih besedah pripeljali do ustrezne organizacijske oblike, pa je minilo pet mesecev. Zdaj so med drugim z ročnega vnašanja prešli na spletno naročanje in elektronsko vodenje naročil, kar posledično pomeni tudi manj napak, urejeno in utečeno imajo logistiko in prevoze, imajo prostovoljno delovno silo in najeto skladišče, kamor ponudniki pripeljejo živila in od koder jih naročniki odpeljejo.

Čas je, da se društvo preživi samo Kot izpostavlja Bric, so do zdaj vse stroške pokrili tako, da so ustanovitelji društvu dali posojilo, nekaj finančne pomoči pa so prispevali tudi nekateri donatorji. Zdaj pa je po njegovem prepričanju prišel čas, da se projekt začne samofinancirati.

Trenutno sta namreč tako registracija kot tudi včlanitev v društvo še brezplačni. Ker pa gre iz časovnega in finančnega vidika za izredno kompleksen projekt, v društvu že razmišljajo o uvedbi nadomestila tako za člane kot tudi ponudnike, saj v nasprotnem primeru projekt dolgoročno ne bo vzdržen. Sicer pa Bric tudi pojasnjuje, da so cene živil določene na kilogram oziroma na enoto, pri sadju in zelenjavi tudi na 500 gramov, člani društva pa se sami odločijo, katero živilo in v kakšnih količinah ga bodo kupili. Največje povpraševanje je po sadju, zelenjavi, moki, mlečnih izdelkih in oreških.

Po kakšnih kriterijih izbirajo ponudnike? Pri izbiri ponudnikov določenih živil sta po Bričevih besedah najpomembnejša kakovost in ugled njegovih izdelkov. Prav tako nenehno spodbujajo člane, da predlagajo tudi svoje ponudnike, če so z njimi zadovoljni.

Na koncu še pojasni, da je njihov projekt regijskega značaja, saj so tako dobavitelji kot tudi njihovi člani iz okolice Ljubljane oziroma v premeru 20 kilometrov. Razmišljajo tudi o širitvi v druga večja mesta, kot so na primer Maribor, Celje ali Koper, vendar pa je to tako velik organizacijsko-logističen zalogaj, da bodo s tem še malce počakali.