Prostovoljci k bolniku ne smejo pristopiti z občutki usmiljenja

Med njimi so bili po besedah Primoža Jamška, strokovnega vodje programa prostovoljstva pri Slovenski filantropiji, Združenju za promocijo prostovoljstva, študentje, zaposleni in upokojeni.

Trenutno na omenjenem inštitutu deluje 12 prostovoljcev, upokojencev, med njimi je tudi en predstavnik moškega spola. Prostovoljci so večinoma prisotni dopoldan, od 7. do 15. ure, ker ima Onkološki inštitut v tem času največ obiska, saj takrat delujejo ambulante in potekajo preiskave.

Bolniki in njihovi svojci se na prostovoljce največ obračajo v zvezi z orientacijo v stavbi in okolici

Bolniki se sicer na prostovoljce največ obračajo z vprašanji v zvezi z orientacijo v stavbi in okolici. "Prostovoljci tudi na predlog zaposlenih stopijo do bolnikov, jih spremljajo med raziskavami in jim tako krajšajo čas ter jih s klepetom sproščajo ob za njih stresnih situacijah. Prostovoljci so na voljo, da jim lahko bolniki zaupajo osebne stiske, vendar pa bolnikov ne sprašujejo o njihovi bolezni," pove Jamšek.

Po potrebi prostovoljci pomagajo tudi pri skrbi za garderobo bolnikov, kakor tudi evidentiranju prihoda, skrbijo za urejanje knjižnih polic, izposojo in evidenco prejetih ter izdanih knjig v prostoru, ki je namenjen bolnikom in svojcem. V omenjenem prostoru je tudi računalnik z dostopom do interneta.

Za aktivnejšo vlogo prostovoljcev potrebujejo dodatno moč

Letos je Slovenska filantropija sklenila dogovor za aktivnejšo vlogo in si želijo znova obuditi tudi popoldanske dejavnosti in večerne dogodke, ki so jih prostovoljci že pripravljali, potrebujejo večjo skupino, zato pozivajo vse zainteresirane, da se jim pridružijo.

Za nove prostovoljce Slovenska filantropija organizira uvodna usposabljanja, ki potekajo dva dni. "Usposabljanje se dotika splošnih tem, ki so pomembne za izvajanje prostovoljskega dela, in daje širši pogled na področje prostovoljskega dela in prostovoljca opozori na nevarnosti v prostovoljskem delu ter usmerja njegovo ravnanje. Onkološki inštitut nadalje organizira specifično usposabljanje, kjer predstavijo svoje delo, pravila in opozorila. Nato prostovoljci delujejo skupaj z drugimi prostovoljci, pod očesom mentorstva ter pozneje postanejo samostojni," pojasni Jamšek.

Za kakovostno delo se morajo prostovoljci postaviti na enakovreden položaj z bolniki Vendar za omenjeno delo obstaja pogoj. Prostovoljci namreč ne smejo biti v procesu onkološkega zdravljenja oziroma mora od njihovega zaključenega zdravljenja miniti vsaj dve leti. "Hkrati pa v procesu zdravljenja ne smejo biti njihovi družinski člani, od njihovega morebitnega zdravljenja pa mora miniti več kot 6 mesecev. "

Kot pojasni, se morajo za kakovostno prostovoljsko delo prostovoljci postaviti na enakovreden položaj kot bolniki, ne smejo pristopiti z občutki usmiljenja ali pričakovanja pretirane hvaležnosti. "Prostovoljci, ki so doživeli zdravljenje pri sebi ali bližnjih svojcih, so še dodatno izpostavljeni prevelikemu čustvenemu odzivu. Tako je v prvi vrsti takšen ukrep namenjen predvsem zaščiti samih prostovoljcev. Prostovoljstvo ni prostor za razreševanje osebne stiske do bolezni raka. Reflektirana izkušnja pa je lahko prostovoljcem samo v prid. kar nekaj trenutno aktivnih prostovoljk je bilo povezano z Onkološkim inštitutom predhodno še na kakšen drugačen način. So glasnice, da obup ob postavitvi diagnoze ni najboljši odziv," še pove Jamšek.