Vodstvo Slovenskih železnic si je zastavilo cilj, da leta 2011 ne bi pridelali izgube. Sami naj bi v ta namen prihranili 21 milijonov evrov, vendar pravijo, da ne na račun usode čakajočih delavcev.
Načrtovane prihranke so vodilni železničarji razdelil na tri dele: Slovenske železnice naj bi povečale prihodke za 6 milijonov evrov, zmanjšale stroške za 10 milijonov evrov in dodatno prihranile 5 milijonov evrov na račun stroškov dela zaradi izvajanja ukrepov čakanja na delo. Nadaljnjih 31 milijonov evrov si železnica obeta od države z naslova obvezne gospodarske javne službe (OGJS), natančneje 6 milijonov iz uporabnine za potniški promet in 25 milijonov iz, kot so zapisali, ustrezno plačane OGJS. Letos naj bi tudi sklenili dogovor s socialnimi partnerji, ki bi lahko prinesel 9 milijonov evrov.
"Čakanje je ukrep trenutne narave"
Vodstvo Slovenskih železnic je tudi tokrat poudarilo, da ukrep čakanja na delo, ki so ga začeli izvajati v tem tednu, ni povezan z ugotavljanjem presežnih delavcev. Čakanje je ukrep trenutne narave, so poudarili, in po izteku tega ukrepa se bodo vsi zaposleni vrnili na svoja delovna mesta. »Ne moremo zagotoviti, da takrat delo bo, a se bodo vsi čakajoči vrnili,« je bil odločen Brankovič. V prvem krogu določanja delavcev za čakanje so zajeli 1075 zaposlenih, katerih delovna mesta so utrpela krčenje zaradi zmanjšanega obsega dela, morebitni drugi krog pa bo posledica reorganizacije in optimizacije poslovanja. V obdobju od leta 2010 do 2012 naj bi na Slovenskih železnicah upokojili 1361 delavcev, in sicer le tiste, ki izpolnjujejo oba upokojitvena pogoja ali pa jim zanju manjka največ dve leti. Pred ugotavljanjem morebitnih ostalih presežnih delavcev pa bodo invalide iz Slovenskih železnic prezaposlili v storitveno podjetje SŽ ŽIP.
Brankovič: S sedanjimi načrti problem rešili kratkoročno
Generalni direktor Slovenskih železnic Goran Brankovič je povedal, da so s sedanjimi načrti problem rešili kratkoročno, dolgoročno pa še ne. Razume jezo in žalost delavcev na čakanju, a je obenem prepričan, da je prav to najmanj boleče za vse. Slovenske železnice so bile že sanirane leta 2004, zato do leta 2014 ne bi smele biti deležne državne pomoči, a če se dokaže, da sanacija leta 2004 ni bila uspešna, v tem primeru Evropska unija sedanjih sredstev ne bi štela kot državno pomoč. Dobrih 38 milijonov evrov, ki jih bodo železnice prejele po nedavni odločitvi, so terjatve zaradi nezadostnega financiranja, so pojasnili, kar ne šteje za državno pomoč. Reorganizacija družbe pa bi lahko bila tudi pozitiven znak za Bruselj, je povedal Brankovič.
Pavlič: na pohodu je argument laži
Novinarska radovednost je, enako kot prejšnje dni, hitro pristala na namigih, da so pri izdelovanju seznamov čakajočih delavcev sodelovali delavski direktor Albert Pavlič in predsednik Sveta delavcev Silvo Berdajs, kar je vodstvo Slovenskih železnic že včeraj odločno demantiralo. Pavlič se je prav tako ogorčeno odzval: »To je plod domišljije in intrig, ki se pojavljajo v Slovenskih železnicah že 10 let,« in dodal: »Če mi dokažejo en primer, ki sem ga dal na seznam, bom odstopil z vseh svojih funkcij.« Napovedal je tudi, da bo zaradi teh navedb vložena kazenska ovadba zoper klevetanje: »Ne mene osebno, temveč funkcije, vendar ti gospodje bodo potem morali stopiti iz anonimnosti.« Prepričan je, da je »... gonilec teh aktivnosti gospod, ki je zrel za upokojitev.« Brankovič je ponovno pojasnil, da so sezname izdelovali vodilni v posameznih enotah, ki jim popolnoma zaupa. V senci trenutnih 1075 delavcev na čakanju pa pogosto ostane spregledano, da je bilo že lani 375 delavcev na čakanju.
2
