Načrti koprske občine za ureditev novih plažnih površin na obrežju semedelskega zaliva, zlasti pa zamisel o umetnem otoku s 140-metrsko stolpnico, so sprožili prve odzive lokalne politike.
V SD menijo, da projekta, ki se ga je že oprijelo ime "koprski Dubaj", ne gre jemati resno. Svoje mnenje o projektu pa so za Primorske novice izrazili tudi strokovnjaki s področja varstva narave in kulturne dediščine ter arhitekte.
"Volja in želja po razvoju kraja"
"Vizualizirano idejo o koprskem otoku, stolpnici in programu bolj kot projekt pred izvedbo razumem kot voljo in željo po razvoju kraja," pravi arhitekt Matej Mljač.
Bolje vizija kot megla
"Torej župan in mesto imata vizijo. In ta vizija mora biti zdrava. To je vsekakor prednost pred meglenim županom in krajem ali mestom brez projektov. Župan, ki pred svojo pisarno nima razstavljene vizije, projekta in makete in ne sodeluje z arhitekti, urbanisti, umetniki, je slab župan. Če ima nek kraj voljo po razvoju in napredku, je to lahko le dobro. In če idejo o otoku in stolpnici dobronamerno razumemo najprej kot željo po razmišljanju o prihodnosti, analizi in ovrednotenju naše dragocene obale, o pomenu zgodovine obalnih mest, potem moramo tudi najti odgovore na vprašanja ekologije in razumeti smernice trajnostnega razvoja. Taka ideja lahko potem preraste v projekt, ki bo odgovarjal na vprašanja prihodnosti širšega konteksta našega prostora in časa," razmišlja Mljač.
Kaj pa mestno jedro?
Predsednik Društva arhitektov Obale Boštjan Bugarič poudarja, da je treba pri nadaljnjem razvoju Kopra upoštevati njegov historični pomen. "Gre za izjemno občutljivo historično območje, ki ga je potrebno obravnavati s subtilnimi arhitekturno-urbanističnimi prijemi. Mesto je smiselno razvijati od znotraj navzven in ne obratno. V mestnem jedru je veliko zapuščenih objektov, ki bi bili potrebni temeljite obravnave," pravi. Načrte za ureditev plažnih površin v luči trajnostnega razvoja mesta ocenjuje kot smiselne, sprašuje pa se, kakšne vsebine namerava občina umestiti vanje - ali občina gradi za petičneže ali za uporabnike Kopra. Pri načrtih za gradnjo nebotičnika Bugariča skrbi predvsem njihova finančna plat. "Takšen poseg bi terjal ogromne stroške, prav tako vzdrževanje objekta, ti stroški pa bi vplivali na razvoj historičnega mestnega jedra," ugotavlja.
2
