Staranje prebivalstva in reforme

V Evropi namreč prihajamo do kritične točke, ko naj bi se po projekcijah Evropske komisije v letu 2012 (brez upoštevanja migracij) prvič začelo zmanjševati število delovno aktivnega prebivalstva v EU-ju. V Sloveniji bomo vrh delovno aktivnega prebivalstva dosegli že leta 2011, v naslednjih letih pa se bo število delovno aktivnega prebivalstva postopoma le še zniževalo.

Do leta 2060 naj bi se delež delovno aktivnega prebivalstva v Sloveniji zmanjšal za 32,5 odstotka, kar je precej nad povprečjem držav EU-27, v katerih naj bi upad znašal le 13,6 odstotka. Še dramatičnejša je primerjava s povprečnim upadom v najbolj razvitem delu EU-ja, t. i. EU-15, kjer bo upad le 8,7-odstoten. Posledica tega je, da bomo Slovenci glede na populacijske in javnofinančne projekcije morali nadpovprečno veliko varčevati sami, da bomo dosegli zadovoljiv standard življenja v starosti.

Slovenci se radi zgodaj upokojimo!

Staranje prebivalstva in nizka stopnja rodnosti sta v okviru pričakovane pokojninske reforme dva izmed razlogov za zviševanje upokojitvene starosti. Takšne predloge so predstavili ali celo že sprejeli tudi v drugih državah, zato je zanimivo pogledati, kako se povprečna starost Slovenca ob upokojitvi primerja z evropskim povprečjem. Dokaj hitro ugotovimo, da se Slovenci trenutno upokojujemo zgodaj. Dejanska starost državljana Republike Slovenije ob upokojitvi je tako v letu 2008 znašala 59,8 leta, kar je ne samo 1,6 leta pod povprečjem EU-27, ampak tudi peta najnižja dejanska upokojitvena starost .V primeru, da se na področju zgodnjega upokojevanja trend ne bo spremenil, bo to še dodaten razlog, da bomo morali Slovenci za starost nadpovprečno veliko varčevati sami.

Ne glede na končni izid pokojninske reforme se bo del odgovornosti za zagotavljanje lagodne starosti prenesel z države na državljane. Pravice iz pokojninskega zavarovanja se bodo morale zmanjševati, kar pomeni, da bo vse več odgovornosti prenesene na posameznika. Tisti, ki bo pravočasno začel varčevati in bo pri varčevanju preudaren ter discipliniran, si bo lahko ne samo zagotovil ustrezno rento, ampak bo morda celo lahko računal na predčasno upokojitev.

Kaj lahko sami storimo za višjo pokojnino ali hitrejšo upokojitev?

Prav prenos večjega dela odgovornosti za pokojnine z države na državljane nas sili, da sami naredimo več za lastno pokojnino. Poleg obveznega zavarovanja in prostovoljnega dodatnega zavarovanja lahko prihranke za pokojnino ustvarjamo tudi z izbiro drugih oblik varčevanja. Krovni skladi ta trenutek verjetno predstavljajo najboljši način za pokojninsko varčevanje, saj so stroškovno učinkoviti in imajo zelo dobro razmerje med donosnostjo ter tveganjem.

Sklad življenjskega cikla "à la carte"

Krovni sklad NLB Skladi trenutno sestavlja petnajst podskladov. Vsakega izmed njih odlikuje preprosta in pregledna naložbena politika, medsebojno pa ponujajo zelo nizko stopnjo prekrivanja. Prav širok nabor naložbenih politik je izrazita konkurenčna prednost krovnega sklada pred siceršnjimi ponudbami pokojninskega varčevanja, ki večinoma uporabljajo pristop "one size fits all" (enaka rešitev za vse).

Postopno varčevanje smo predstavili v ločenem prispevku (strani 6 in 7), prikazali pa smo, koliko lahko skozi leta privarčujemo z minimalnimi mesečnimi vplačili. Tako lahko mlajši in bolj dinamični vlagatelji, ki so na začetku varčevanja za pokojnino, varčujejo predvsem v delniških podskladih, ki ponujajo višjo pričakovano donosnost, vendar so tudi bolj tvegani. S približevanjem želeni starosti upokojitve lahko vlagatelji privarčevana sredstva postopoma prenašajo v enega izmed uravnoteženih in obvezniških podskladov ter tako zmanjšujejo tveganost svojih prihrankov tik pred upokojitvijo in tudi po njej. Zaradi možnosti brezplačnega prehoda med podskladi NLB Skladi enkrat letno lahko vlagatelji prihranke preprosto razporejajo med različnimi podskladi glede na fazo v življenjskem ciklu in s tem povezano izpostavljenost določeni naložbeni kategoriji.

Odlog ugotavljanja davčne obveznosti lahko zviša doseženo donosnost

Prehajanje med različnimi podskladi istega krovnega sklada NLB Skladi ni samo brezplačno , ampak je tudi neobdavčeno in kot takšno za vlagatelje z davčnega vidika ugodnejše kot prehajanje med vzajemnimi skladi ali podskladi različnih krovnih skladov, saj omogoča odlog ugotavljanja davčne obveznosti iz naslova davka od dobička iz kapitala. V praksi to pomeni, da vlagatelju ob prenosu sredstev med podskladi ni treba plačati akontacije davka od dobička iz kapitala. Poglavitni prednosti takšnega odloga sta dve. Prva je, da lahko vlagatelj dosežene dobičke nemudoma reinvestira in si zaradi tega zvišuje osnovo za doseganje dobičkov v prihodnosti. Druga prednost pa je, da se z daljšanjem dobe varčevanja znotraj istega krovnega sklada kljub prehodom med podskladi znižuje tudi stopnja obdavčitve.

Stopnja davka od dobička iz kapitala se po trenutno veljavni zakonodaje znižuje za 5 odstotnih točk po vsakih dopolnjenih dodatnih petih letih imetništva. Za vlagatelje v krovnem skladu to pomeni, da so v primeru varčevanja v istem krovnem skladu za obdobje dvajsetih let skupni doseženi kapitalski dobički namesto po 20-odstotni stopnji obdavčeni po ničodstotni davčni stopnji, ne glede na število ali timing prenosov sredstev med podskladi. V primeru dolgoročnega varčevanja za starost v krovnem skladu vlagatelji torej lahko dosežejo neobdavčeno dodatno pokojnino!

Periodično izplačevanje – dodatna pokojnina!

Demografski trendi in predlagana smer reform nedvomno nakazujejo, da se bo pomembnost samostojnega zagotavljanja dodatnih prihodkov v času po upokojitvi z leti povečevala – še posebej v Sloveniji. Varčevanje v krovnem skladu vam ponuja učinkovito možnost, da kaj storite za lastno finančno perspektivo že danes. Po končanem varčevanju se lahko vlagatelji odločijo za enkratno izplačilo ali periodično izplačevanje privarčevanih sredstev. Pri slednjem je dobro vedeti, da se vlagatelji odločijo bodisi za zneskovna periodična izplačila (npr. 200 evrov mesečno) ali za izplačila določenega števila privarčevanih enot premoženja, kar pomeni, da se približno ohranja realna vrednost vsakokratnega periodičnega izplačila.

Že varčujete za dodatno pokojnino?

Lan Filipič, vodja upraviteljev, NLB skladi, d.o.o.