Tomaž Lovše: zakaj in kako naprej?

Tomaž Lovše je na smučarsko zvezo prikorakal s pompoznimi koraki. Umik je bil precej bolj tih, skrivnosten in za nameček naznanjen le prek skopega sporočila predstavnika za stike z javnostmi iz nadaljnje Koreje, torej brez javnega nagovora in prave utemeljitve. Če je bil prihod poln kritik na račun predhodne garniture na čelu z dolgoletnim predsednikom Stanislavom Valantom in prežet z obljubami o skorajda revolucionarnih spremembah, pa slovo vsaj do nadaljnjega veliko večino pušča v nevednosti in marsikoga tudi v negotovosti. Teorij o povodih je skorajda toliko kot članov zveze, razpete pa so od povsem osebnih razlogov, prek niza športno-poslovnih neuspehov, ki so s planiškim porazom v boju za SP 2017 dobili piko na i, do priznanja poraza ob preskromni športni podkovanosti. Neizpodbitno dejstvo je, da se je zveza v zadnjih šestindvajsetih mesecih ubadala predvsem s svojim ustrojem, številne menjave tudi novih - predsedniku naklonjenih - kadrov pa dokazujejo, da prave konsolidacije ni uspela doseči. Za nameček je bil zdaj že nekdanji prvi mož SZS tudi pogosto netakten in nespreten v komuniciranju ter večkrat tudi v javnih nastopih, s čimer se je od uglednega poslovneža s široko smučarko podporo na volilni skupščini 31. marca 2010 v dobrih dveh letih prelevil do funkcionarja s številnimi nasprotniki. Ob slovesu ga tako v čislih nimajo ne v alpskem delu, s katerim se je resda daleč največ ukvarjal, ne v preostalih disciplinah, v katerih so mu večkrat očitali zapostavljanje.

V pričakovanju volilne skupščine

"Priznam, da me je predsednikova odločitev, za katero sem izvedela malo pred vami, presenetila. Več težko povem, saj se želim z gospodom Lovšetom osebno srečati. Zagotovim lahko le, da bo delo na operativni ravni potekalo nemoteno," dogodek komentira direktorica zveza Barbara Kürner Čad, katere funkcija ni vezana na predsednika, in dodaja: "Poiskati bo treba ustrezno rešitev. Predsednik je človek, ki predstavlja zvezo, žal pa funkcija še zdaleč ni več zgolj protokolarna, saj terja tudi zagotavljanje sredstev."

Ker je vest o odstopu udarila kot strela z jasnega, pri krovni smučarski zvezi še nimajo odgovora na vprašanje o nadaljnjih korakih, razpisu roka za vložitev novih kandidatur in v končni fazi določitve datuma volilne skupščine, na kateri bo zveza dobila šele svojega sedmega predsednika. Pred Lovšetom so namreč zvezo vodili Danilo Dougan, Niko Belopavlovič, Janez Kocijančič, Janez Zajc in že omenjeni Valant. "Morda bo več znano v torek, ko bo zasedal izvršilni odbor SZS," sporoča predstavnik za stike za javnostmi Tomi Trbovc, ki že vztraja na kongresu v Južni Koreji, medtem ko pa se je Lovše že poslovil.

Medven: Prave ljubezni ni bilo

Vest o slovesu je presenetila tudi nekdanjega smučarskega asa Jureta Koširja, za katerega je pravzaprav znano, da je odigral ključno vlogo pri prepričevanju Tomaža Lovšeta za vstop v predsedniško tekmo. "Težko komentiram, saj vem le to, o čemer poročajo mediji. Vsekakor pa se želim tudi jaz pogovoriti s Tomažem," pravi Košir in priznava, da si je ob prevratu leta 2010 predstavljal povsem drugačno sliko.

Bolj zgovoren je bil generalni sekretar OK pokala Vitranc Srečko Medven. "Prave razloge za slovo ve le gospod Lovše. Dejstvo pa je, da odhaja v nepravem trenutku, saj zvezo sedaj čaka reorganizacija in postavljanje temeljev za delo v prihodnje," med kongresom FIS razmišlja prvi mož kranjskogorskih tekem, za katerega je znano, da se je z Lovšetom zapletel v dokaj odmeven spor. "Prave ljubezni ni bilo. Tega ne skrivam. Ko je bil izvoljen, smo sicer v Kranjski Gori z njim dobro sodelovali in tako priznali legitimnost izvolitve. No, zapletlo pa se je ob prvem pokalu Vitranc, ko je gospod Lovše na moj račun izrekel nekaj grobih besed in želel prevzeti tekmovanje. Vseeno smo nato zgladili tudi ta spor in v minuli zimi korektno sodelovali."

"Za skoke me ne skrbi. Perspektiva za smučanje je slaba."

Dogajanje v zadnjem obdobju na SZS ni bilo po kriterijih, ki bi jih rad videl Primož Ulaga. Nekdanjemu poslovnemu direktorju nordijskih disciplin in direktorju marketinga celotne zveze je šla v nos predvsem sprememba sistema delovanja posameznih enot znotraj SZS, ki jo je uvedel ravno Lovše. "Ne vem, kaj se je zgodilo, da se je odločil za konec predsedniške funkcije. Zagotovo je nastalo na zvezi v zadnjem obdobju veliko težav. Ne vem, koliko se je bil pripravljen spopasti s temi stvarmi. Finančne težave so, ampak zame je največja težava v sistemu, ki je postavljen. Takrat sem bil proti temu. Nekdaj so imele discipline znotraj zveze svoje zgodbe in direktorje, ki so sami pazili na finance. Sedaj je vse vodeno z vrha. Nordijske discipline so bile nekdaj dovolj dobro organizirane, sedaj pa ne vedo, kaj in kako. Sedaj se s temi stvarmi ukvarjajo amaterski delavci. Veliko odločitev, ki so dnevne in smo jih včasih direktorji sprejemali, vodijo sedaj amaterski delavci. Tudi ni prave kontrole pri porabi. Discipline so šle preko limita, vsaj tako se govori. In to je treba zajeziti. Res je, da položaj v gospodarstvu ni rožnat in dejstvo je, da se težko pričakujejo prihodi velikih pokroviteljev, zato je treba delati s sredstvi, ki so na voljo. Mogoče je mislil Lovše, da bo dobil veliko denarja in bo potem lažje delati. Treba pa je še povedati, da je Smučarska zveza Slovenije najbogatejša zveza pri nas," komentira Ulaga.

Nekdanji vrhunski skakalec se spogleduje tudi s prihodnostjo, ki pa trenutno ni videti ravno rožnata. "Pripraviti se moramo na čase, ki so pred nami. Ti ne bodo boljši, temveč kvečjemu slabši. In temu primerno je treba živeti in zmanjšati stroške. Utopija je, če kdo misli, da bodo novi sponzorji kar prihajali. Velikokrat sem že rekel, da ni denar tisti, ki odloča o uspehu, ampak športnik s trdo voljo do dela in trener. Mislim, da je na zvezi dovolj sredstev za tiste normalne priprave. Če se bo trend zniževanja proračuna strmo zniževal, pa je prihodnost pod vprašajem. Skoki me ne skrbijo, ker bomo dobili sedaj Planico, še vedno pa imamo Kranj in so stroški za pripravo bistveno manjši. Ne potrebuješ veliko denarja, da se mladina ukvarja s tem športom. Alpsko smučanje je zgodba zase in tukaj so stroški ogromni. Perspektiva je slaba. Veliko je odvisno od staršev, ki sponzorirajo svoje otroke. Veliko so že vložili v njih, sedaj pa morajo ti njihovi otroki še plačevati za programe. To je slaba popotnica."