Tinina pika na i

Ko je osamosvojena tričlanska ekipa Tina Maze, v kateri sta ob smučarki še Andrej Perovšek in Andrea Massi, na prvem kriteriju snega na ledeniku Rettenbach nad Söldnom nezadovoljno zmajevala z glavami ob spodletelem poizkusu uvrstitve v finalno vožnjo, je le malokdo predvidel sanjsko in z naskokom najboljšo sezono vsestranske Črnjanke. A menjava opreme, odločitev za samostojno pot in preklop na psihološki ravni so Tino Maze v najboljših smučarskih letih popeljali do nepozabne sezone, v kateri je pometla z vsemi dosedanjimi uroki. Na svetovnem prvenstvu v Val d'Iseru je s srebrno medaljo osvojila svoje prvo odličje na velikih tekmovanjih, saj je pred tem že vse od mladinskih svetovnih prvenstev naprej vselej kot po pravilu ostajala praznih rok. Ko je okrog vratu prejela srebrno FIS-ovo snežinko, se je lahko spopadla še z drugim prekletstvom. Z nepozabno veleslalomsko predstavo v Aareju, v kateri je tekmicam na čelu s Tanjo Poutiainen odčitala pravo smučarsko lekcijo, se je prvič v karieri prebila tudi do medalje v svetovnem pokalu. Tokrat bronaste barve, a z jasnim sporočilom, da utegne biti kovina v prihodnje še bolj žlahtna.

Kdor čaka, dočaka

Mazejeva je v nepozabni sezoni tako v skupnem seštevku svetovnega pokala, kot tudi v smuku, superveleslalomu in veleslalomu dosegla svoje najboljše uvrstitve. Kljub dokončni smukaški preobrazbi, ki je vredna vsega spoštovanja, ji seveda največ pomeni korak naprej v veleslalomu, saj ji je le ta prinesel tudi tako pričakovano in želeno medaljo. Leta 2005 se ji je izmuznila v zadnjih metrih in sekundah sezone, to pot pa je stvari odlično vzela v svoje roke, z odliko opravila zrelostni izpit in se z zmago zavihtela na skupno tretje mesto veleslalomske razpredelnice. Na ta način je že drugič v sezoni prekinila dolgoletno slovensko sušo. Že v Val d'Iseru je s srebrom prekinila čakanje na odličje, ki se je vleklo vse od leta 2001, ko je slalomski bron svetovnega prvenstva osvojil njen someščan Mitja Kunc. Zadnja slovenska medalja v svetovnem pokalu pa je imela še nekoliko daljšo brado. Leta 2000 so namreč odličja v domovino prinesli Matjaž Vrhovnik v slalomu, Mojca Suhadolc v superveleslalomu in Tinina reprezentančna sotekmovalka Špela Pretnar, ki si je prilastila celo slalomski globus.

Z osmo zmago ujela Križaja, s šestim mestom Svetovo

Tina je s švedskim triumfom dosegla drugo zmago v sezoni, skupno svojo osmo v karieri, s čimer je na večni lestvici dokončno prehitela Matejo Svet ter ujela Bojana Križaja, hkrati pa je slovenskemu alpskemu smučanju prismučala že 53. zmago v zgodovini. Mejnike je 25-letna Korošica premikala tudi v svetovnem pokalu. S kar 852 točkami je zanesljivo pometla s svojim dosedanjim rekordom, se v kar treh disciplinah usidrala v elitno sedmerico, za nameček pa je sezono končala kot šesta smučarka skupnega seštevka. V ženski konkurenci je to doslej uspelo le Svetovi, ki je bila šesta v sezonah 1987/88 in 1988/89. Impresivno, mar ne? Še posebej če upoštevamo, da se je še pred dobre pol leta znašla na razpotju in razmišljala celo o koncu kariere.