SP treh dežel še vedno le na idejni ravni

Medtem ko se je v Mariboru z okolico zbiranje sredstev za izvedbo univerzijade leta 2013 sprevrglo v vsesplošno debato o smiselnosti in odmevnosti študentskega festivala zimskih športov, bohinjski župan Franc Kramar pa na drugem koncu države še vedno ni opustil utopičnih olimpijskih sanj, se je ob robu tradicionalnega pokala Vitranc v Kranjski Gori znova veliko govorilo tudi o ideji alpskega prvenstva treh dežel. V primerjavi z morebitno blejsko samostojno kandidaturo za ZOI je zamisel o svetovnem alpskem prvenstvu na Gorenjskem, Koroškem in v Furlaniji-Julijski krajini resda precej bolj izvedljiva, kljub vsemu pa vsaj zaenkrat še povsem na idejni ravni.

Poleg vselej nehvaležnega proračunskega vprašanja leži na poti med idejo in kandidacijsko vlogo še kar nekaj ovir, med katerimi velja izpostaviti "naravo" gorenjskih partnerjev. Avstrijci bodo namreč svetovno prvenstvo s Schladmingom gostili leta 2013, s samostojno kandidaturo pa se nadvse resno spogleduje tudi Cortina d'Ampezzo. "Podobno je bilo že ob kandidaturi treh dežel za zimske olimpijske igre. Italijani in Avstrijci namreč vseh moči še zdaleč niso namenili skupnemu projektu. Zahodni sosedi so imeli v igri Torino, severni pa Salzburg. Zato bomo pri tem projektu nadvse pazljivi, da bo imel čvrsto podporo v vseh treh državah. V nasprotnem primeru je nesmiseln," pravi direktor Smučarske zveze Slovenije Jaro Kalan, ki opozarja, da ideja o kandidaturi zaenkrat še ni presegle regijskih oziroma lokalnih okvirov Trbiža, Kranjske Gore in Bad Kleinkircheima.

V Kranjski Gori sta se ob koncu minulega tedna mudila tudi koroški deželni glavar Gerhard Dörfler in legendarni Franz Klammer, ki velja za enega največjih zagovornikov prvenstva treh dežel. Ob srečanju s slovenskimi kolegi je beseda nanesla tudi na prvenstvo, a do uradnega dialoga še ni prišlo. "Ponavljam, brez uradne podpore ostalih dveh zvez tudi SZS ne bo podprla kandidature. Tudi zato sem trenutno dokaj zadržan do naše vloge nosilca. Upam in verjamem, da se bomo z italijanskimi in avstrijskimi kolegi pogovorili na koledarski konferenci FIS v Dubrovniku. Če pa sem povsem iskren, pa moram izraziti dvomim, da bo na koncu sploh prišlo do skupne kandidature. Predvsem pa sem prepričan, da bo po nizu prvenstev v srednjem delu Evrope na vrsto znova prišla Severna Amerika," ocenjuje Kalan, ki precej več simpatij namenja samostojni slovenski kandidaturi za nordijsko prvenstvo, pri čemer pa je jasno, da je predpogoj sodoben nordijski center v Planici.