Četrtek, 19. 10. 2017, 4.00
6 let
Intervju s triom slovenskih smučarjev prostega sloga, discipline slopestyle
Velikega posluha pri nas zanje ni, na treningih spijo v kombiju, financirajo se iz lastnega žepa …
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,93
1
"Treniramo v Avstriji, kjer so parki odlično urejeni, vse skupaj pa financiramo pretežno iz lastnega žepa, zato na priprave potujemo s kombijem in v njem tudi spimo. Poskušamo kar najbolj oklestiti vse stroške, da lahko čim več smučamo," o pogojih, ali bolje, pomanjkanju teh za treniranje smučanja prostega sloga, discipline slopestyle, pravijo Maj Štirn, Matic Lovko in Žiga Kovačič.
Na predstavitvi reprezentanc pod okriljem Smučarske zveze Slovenije smo ob zvezdniku smučanja prostega sloga (smučarski kros) Filipu Flisarju opazili še tri fante, ki pa širši slovenski javnosti še niso znani. Vsaj za zdaj ne. To so bili Maj Štirn, Matic Lovko in Žiga Kovačič, člani slovenske reprezentance smučanja prostega sloga, a v disciplini slopestyle. Gre za spuščanje po strmini, polni raznoraznih skokov, ovir, ramp, smučarje pa ob spuščanju ocenjujejo tudi na podlagi akrobacij, skokov in obratov, ki jih med tem izvajajo. Čeprav je sama disciplina spektakularna, pa pri nas ni deležna posebne pozornosti. Zakaj je tako, so nam na Rudnem polju na Pokljuki razložili fantje, ki so tam zbranim medijem potožili, da so zaradi pomanjkanja denarja med pripravami na prizoriščih treningov spali kar v kombiju
Na naša vprašanja je odgovarjal pretežno 20-letni Štirn, kot kaže izbrani govorec skupinice, Lovko in Kovačič pa sta njegovim besedam le prikimavala in ga tu in tam na kratko dopolnila. No, najbolj redkobeseden je bil Kovačič, ki pa je zato izmed trojice najbolj aktiven na družbenih omrežjih, na katerih redno objavlja imenitne videe s treningov in tekem.
"Vse skupaj financiramo pretežno iz lastnega žepa, zato na priprave potujemo s kombijem, v katerem tudi spimo," pripoveduje Maj Štirn.
O olimpijski disciplini - smučarskem slopestylu v Sloveniji ne slišimo prav pogosto. Kako razširjen je pri nas, kakšen status ima?
Maj Štirn: Pri nas je ta scena res bolj majhna. Gre za smučanje po objektih, za kar so pogoji za trening pri nas slabi oziroma jih v bistvu sploh nimamo. Nimamo poligona, ki bi bil na ravni svetovnega pokala. Na žalost.
Kam se torej odpravljate na treninge? Na predstavitvi ste omenili, da ste na pripravah v Hintertuxu zaradi pomanjkanja finančnih sredstev spali kar v kombiju …
Trenirati hodimo v Avstrijo, kjer so parki super urejeni, financiramo pa vse skupaj pretežno iz lastnega žepa, zato na priprave potujemo s kombijem, v katerem tudi spimo. Poskušamo kar se da najbolj oklestiti vse stroške, da lahko čim več smučamo.
Pa je pri nas sploh mogoče kje trenirati na snegu?
Je, na Voglu. A, saj veste, tam nimajo umetnega snega, saj je v Triglavskem narodnem parku. Pri nas je smučanje prostega sloga tako v ozadju, vsa smučišča poskušajo najprej pripraviti čim več kilometrov normalnih prog, da lahko ljudje smučajo. Parke postavijo šele po tem. Na Voglu, na primer, so lani park za našo tekmo evropskega pokala postavili šele v drugem tednu marca. Takrat je že zadnja tekma svetovnega pokala, svetovno prvenstvo pa je bilo en teden zatem. Če ne bi trenirali v Avstriji, ne bi šlo.
V Sloveniji slopestyle ni preveč razširjen, saj je miselnost v naših krajih še vedno zelo tradicionalna, naklonjena predvsem alpskemu smučanju in smučarskim skokom.
Gre za šport, povezan s profesionalizmom, ameriškimi deskarskimi igrami X, kjer denarja ne manjka. Imate upanje, da bi se vsaj del tega prenesel k nam?
Saj so že poskušali z evropskimi igrami X, a se je izkazalo, da je miselnost v teh krajih povsem drugačna. Očitno v Evropi ne znamo narediti takega šova, kot so ga sposobni Američani. Stvar ni bila uspešna. Sicer pa Američani v tem športu ne prevladujejo več, lani so bili na svetovnem pokalu dobri Japonci in Korejci, ki jih še pred nekaj leti ni bilo nikjer, tu so še Skandinavci in Švicarji.
Ziga Kovacic 16 / 17 from Ziga Kovacic on Vimeo.
Kakšen je pogled sponzorjev na vaše udejstvovanje v slopestylu? Dejali ste, da večino stvari financirate sami.
Na žalost ali pa na srečo, iz sponzorskega vidika pač ne brcamo žoge in jim zato nismo prav posebej zanimivi. Tudi po televiziji se občasno vrtijo posnetki le iz finala olimpijskih iger ali svetovnih prvenstev, mi pa do zdaj še nismo bili v svetovnem merilu tako uspešni, da bi naredili ta preboj. Saj je to nekako logično, a pri tem pridemo do tistega vprašanja, kaj je bilo prej, kokoš ali jajce. Ali bi nam osnovna sredstva omogočila trening, s katerim bi prišli do rezultata, ali pa bomo morali prej doseči dober rezultat in na njegovi podlagi pridobili sredstva.
Kakšni so obeti, da se vaš položaj izboljša?
Ne vemo, ali bi obupali, pustili vse skupaj ali pa poskušali še kaj narediti. A bolj kot poskušamo, manj se zgodi. Če se že kaj, gre samo še na slabše.
Smučar prostega sloga, smučarskega krosa Filip Flisar (povsem desno) je po uspehih opremljen s sponzorji, oprava predstavnika slopestyla je za zdaj bolj ali manj prazna. "Na žalost ali pa na srečo ne brcamo žoge, da bi bili zanimivi za sponzorje," pravijo.
Predsednik Smučarske zveze Slovenija (SZS) Enzo Smrekar je na predstavitvi dejal: "Na zadnji skupščini smo lahko s ponosom pokazali, da so prihodki iz naslova sponzorstva večji za 20 odstotkov, verjamem, da je bil ta denar dobro namenjen in uporabljen za priprave, verjamem, da ste dobro trenirali in vstopate v sezono pripravljeni." Koliko posluha ima SZS za vas, koliko se sploh pogovarjate?
Nekaj se, ampak kaj veliko vam ne morem povedati. Velikokrat so bile določene stvari že dogovorjene, pa so se potem odvile povsem drugače, kot smo se dogovorili.
Matic Lovko: Menim, da bi bilo najbolje vse skupaj postaviti na novo, ampak v tem primeru smo mi "izviseli". Trenirali smo v prazno.
Ti športi so ponekod v tujini priljubljeni, iz tekme naredijo dogodek, privabijo določeno občinstvo … Ta šport je pisan na kožo mlajšim generacijam, milenijcem. SZS v tem ne vidi morebitnega komercialnega potenciala?
Vsi v isti glas: Ne.
Štirn: V zvezi je vse preveč tradicionalno. V skokih denimo se celo poletje trenira na polno, zaupa strokovnemu štabu in sledi, izvaja navodila, pri nas vse skupaj gre malo drugače. Njihove miselnosti mi ne bomo spremenili. Poleg tega pa so skakalci toliko bolj uspešni od nas, da bo tako ostalo tudi naprej.
Večji del treningov opravijo v tujini, saj so pogoji v Sloveniji slabi. Na vse tekme, na katerih bi lahko nastopili, zaradi pomanjkanja financ ne bodo odpotovali.
Če se vrnemo povsem na začetek. Kako sploh začeti s tem športom, kakšen je proces?
(Štirn in Kovačič se s slopestylom ukvarjata šesto sezono, prej sta bila alpska smučarja, Lovko je v športu osem let.)
Najprej smo začeli na trampolinu. Na prožni ponjavi dobiš neko osnovo za akrobacije, salte in podobne trike. Nadaljuješ z lažjimi triki na snegu, za kakšne težje gremo tudi na skakalnico z doskokom v vodo, da se izognemo morebitnim poškodbam, če se akrobacija ne posreči. Potem na poskušamo trik čimvečkrat izpeljati na snegu. Tolikokrat, dokler ne uspe.
Kakšna bo vaša sezona? Si boste lahko privoščili vsa tekmovanja, ki bi se jih lahko udeležili, če bi bile finance urejene?
Ne, na vsa tekmovanja verjetno ne bo šlo. Veliko bo evropskih pokalov, sedem, osem, po vsej Evropi. Tudi pri nas bo eden, in sicer v sredini marca na Voglu. Do olimpijskih iger bodo štirje svetovni pokali, eden že prihodnji mesec v Avstriji, pa nato v Franciji in dve tekmi v ZDA. Februarja bodo olimpijske igre, nato pa sledijo še tri tekme svetovnega pokala, od teh dve spet v Evropi.
Kako je z zahtevami za olimpijske igre? Kdo bi se jih lahko udeležil?
Ukvarjamo se s tem, da bi prišli tja. Kvoto imamo samo za enega, tako za svetovni pokal kot OI. Kandidat je Štirn.
1