Schlierenzauer: Bil sem neobremenjen

Gregor Schlirenzauer, mladi Tirolec iz avstrijskega kvinteta, doma iz Fulpmesa pri Innsbrucku, kjer se je v skakalnem centru Berg Isel učil skakalnega športa, je bil zagotovo osrednja osebnost pravkar minulega jubilejnega, 20. svetovnega prvenstva v smučarskih poletih. Ob prvem nastopu na letalnicah je takoj segel po najvišjem mestu, ki mu je v dolini Allgaeu v Nemčiji tudi prinesel naslov svetovnega prvaka. Pred njim je kot novinec na svetovnih prvenstvih leta 1990 v Vikersundu na Norveškem takoj na vrh segel le še Nemec Dieter Thoma, ki pa je pred osvojitvijo naslova prvaka v poletih že letel na predhodnih tekmah svetovnega pokala.

»Schlieri«, kot ga kličejo v smučarsko skakalnem svetu, se je slovenskim ljubiteljem skokov zelo uspešno predstavil na mladinskem svetovnem prvenstvu pred dvema letoma pri nas v Kranju. Nato pa odločno krenil v tekme najvišje ravni, čeprav je šele na začetku leta 2008 dopolnil 18 let. V soboto je pod bavarskimi vršaci, nedaleč od Avstrije, postal tudi najmlajši svetovni prvak v Formuli 1 skakanja na smučeh.

"To je res nekaj nenavadnega, izjemno uživam v letenju. Ni lepšega od tega. Pred začetkom in na poti sem imel kar malce čudne občutke, ki pa sem se jih znebil že ob prvem stiku z letalnico. In s tem je bil moj prvi cilj že dosežen. Zavedal sem se, da bom prvič nastopil na eni od petih največjih skakalnic in sem si želel čim prej na vrh. Za uvod sicer nimam ravno najvišjih ciljev, toda najmanj, kar si želim že za uvod, je preskočiti znamko 200 metrov," je že po prvem skoku kvalifikacij v četrtkovem popoldnevu pripovedoval kasnejši svetovni prvak. S tem dosežkom je postal šele četrti avstrijski svetovni prvak v poletih, obenem pa je avstrijska vrsta s tem dosežkom v tej zimi pobrala vse, kar je bilo zares pomembno.

Trenerji opravili ogromno delo

"Ne morem še vsega povsem doumeti, zdi se, kot da sanjam in da se mi je vse tudi uresničilo," so bile prve besede Gregorja Schlierenzauerja po poletu, dolgem 211 metrov in pol, v finalni seriji, ko je v šampionskem slogu premagal reprezentančnega kolega Martina Kocha, ki kljub prvi posamični kolajni z največjih tekmovanj sprva ni skrival razočaranja. Nato pa je Tirolec razigrano nadaljeval: "Res so to bile sanje, ki sem jim imel kot otrok, kajti vedno so poleti zame bili nekaj posebnega in zares sem težko čakal, da bom dobil priložnost. Trenerska zasedba se je, denimo, lani še odločila, da ne grem na polete, letos je, seveda, bilo drugače. Prvi dan sem še napravil nekaj napak, kar smo s trenersko zasedbo v petek zvečer zelo dobro preučili in dobil sem nekaj zares pomembnih nasvetov. Trenerji so z analizami naredili zares zelo pomembno delo v ozadju, ki ga včasih ne znamo ceniti. Male napake smo znali odpraviti in vse to sem poskušal popraviti v zadnjih dveh nastopih. Tekmovanje sem vzel zelo sproščeno, potrebno je bilo uskladiti dane razmere, ki so bile predvsem na odskočnem pomolu zelo težke, in potem v letenju zgolj uživati. Kar nekako sem se poigraval z zračnimi masami in se jim čim bolj prepustil. Vedel sem, da to zmorem in v tem sem tudi uspel in se resnično veselim tega za zdaj mojega največjega uspeha."

O celotnem nastopanju na Bavarskem pa je po posamični tekmi v novinarskem središču tik ob letalnici Heinnija Klopferja še dodal: "Ves čas sem tu enostavno užival in ko sem videl, da me tudi tekmovalna mrzlica ne bo zdelala, sem vse bolj verjel v svoje moči. Že po prvi seriji sem bil zelo zadovoljen, na koncu pa zgolj še uživam. Seveda bi si zmago zaslužil tudi Martin Koch, ki je v zelo dobri formi že prek celotne sezone in je zares pravi letalec, kar je že mnogokrat potrdil. Vem, da mu po vodstvu po treh serijah na koncu ni lahko, toda, tako se je pač obrnilo."

"To ni bila zabava"

Tudi na moštveni tekmi je bil prispevek Gregorja Schlierenzauerja ob prvem avstrijskem zmagoslavju velik, saj je za premočno zmago rdeče-belo-rdečih ekipno tekmo končal z daljavo dneva - 216 metri: "Vedeli smo, da smo prvi favoriti za zmago. Toda tako je bilo tudi na obeh dosedanjih moštvenih tekmah v tej zimi, obe pa smo končali šele na 3. mestu. Tako je ob morebitni napaki vedno vse mogoče. To vsekakor ni bila zabava, temveč težko delo do zadnjega, čeprav smo zanesljivo vodili od začetka do konca. Naše zelo dobro vzdušje v ekipi se je še enkrat izkazalo za zelo pomembno. Čeprav so skoki posamični šport, je tudi moštveni duh zelo pomemben, predvsem za vzdušje v ekipi, ki je skupaj večji del leta in domala celotno zimo."

Gregor Schlierenzauer se je tako v Oberstdorfu po lanski ekipni zlati medalji s svetovnega prvenstva v Sapporu veselil prve posamične velike kolajne in zagotovo še ni rekel zadnje besede. Za vedno pa bo v mislih obdržal tudi zmagoslavje med mladinci v Kranju in že zdaj se veseli prvega druženja z največjo skakalnico na svetu, sredi marca v Planici. Še pred tem pa bi s svojo reprezentanco rad požel še kakšno zmago, pa tudi bero zmag v svetovnem pokalu si je že v tej sezoni zaželel premakniti s številke sedem.