Od sedežev z legendarne Zelenice do štartne številke Žana Koširja (foto)

Obsežna smučarska zbirka bo razstavljena na 120 kvadratnih metrih Tržiškega muzeja, poseben del bo namenjen tudi tržiškemu smučanju s poudarkom na alpskem smučanju, pozornosti pa bodo deležne tudi druge smučarske panoge.

Pobuda družine Guček Pobudnik slovenskega smučarskega muzeja je upokojeni arhitekt, smučarski zanesenjak, nekdanji demonstrator in učitelj alpskega smučanja Aleš Guček, ki sta mu pri snovanju zbirke pomagala tudi žena Vlasta in oče Cvetozar.

"Eksponate smo začeli zbirati po letu 1991, zanje pa smo obredli skoraj vso Slovenijo. Ljudje so nam takrat predmete z veseljem odstopali, precej raje kot danes, ko zbiramo eksponate za nordijski muzej," je dan pred slovesnim odprtjem Slovenskega smučarskega muzeja v Tržiču za Sportal pojasnil idejni vodja razstave Aleš Guček.

Prvih deset let v Hotelu Špik

"Zbirka je bila od leta 1994 do leta 2004 najprej na ogled v hotelu Špik v Gozdu Martuljku. Sicer smo si želeli, da bi prerasla v muzej, a to ni bilo mogoče, saj naš zakon zahteva, da ima muzej kustosa, pri nas pa je to toliko težje, saj nihče od kustosov nima potrebnega znanja o tej tematiki.

Zbirka je v hotelu Špik tako desetletje služila kot razstava in dekoracija dvoran, ki so gostile seminarje, konference in kongrese, a ker ob menjavanju lastnikov hotela nihče ni pokazal zanimanja za skrb za zbirko, smo jo po preselili na Bloke, kjer je Janez Govc v nedokončani hiši poleg stanovanjske hiše na Blokah s podporo občine nameraval urediti smučarski muzej, ki bi se priključil Muzeju športa v Ljubljani.

Podpisali smo pismo o nameri, a ker se občina v doglednem času ni držala svojih obljub, je dogovor odpadel," je povedal Guček. Ta je nato dokaj neuspešno iskal nadomestne lokacije, dokler ga nekega dne ni poklicala Melanija Primožič, zdaj že nekdanja direktorica Tržiškega muzeja, in pokazala zanimanje, da se zbirka preseli v Tržič. Guček se je v imenu lastnikov eksponatov strinjal, da se zbirka preseli v muzej in tako postane javna.

Od Zimskošportnega muzeja Tržič do podstrešja

"Ker v Tržiškem muzeju takrat ni bilo dovolj prostora, so del zbirke razstavili v drugem, sicer precej vlažnem prostoru, ki naj bi prerasel v Zimskošportni muzej Tržič, ta naj bi spadal v okvir Tržiškega muzeja, leta 2008 so imeli tudi javno odprtje, vendar ga zaradi določenih dejavnikov niso registrirali na upravni enoti. Ker so potrebovali prostor, so zbirko preselili na podstrešje. V naslednjih letih je bilo za razstavo zbirke predvidenih več lokacij, vendar nobena ni bila uspešna," se spominja Aleš Guček, ki je ob menjavi vodstva Tržiškega muzeja v direktorici Jani Babšek znova našel osebo s posluhom za ureditev stalne smučarske zbirke.

Slovenski smučarski muzej, več kot le Smučarski muzej Slovenije

"Babškova je predlagala, da bi muzej imenovali Slovenski smučarski muzej, kar nakazuje, da ne gre le za smučarski muzej Slovenije, ampak meri širše, kar mu daje še večjo veljavo," je prepričan Guček, sicer tudi avtor več knjig o smučarski in smučarskoskakalni tematiki, ki je znanje o muzejih, posvečenih smučanju, nabiral tudi med obiski kar 36 tovrstnih muzejev po svetu.

120 kvadratnih metrov, rezerviranih za smučanje

V Tržiškem muzeju so za potrebe Slovenskega smučarskega muzeja usposobili dva prostora na 120 kvadratnih metrih. Za notranjo ureditev, postavitev in oblikovanje muzeja je poskrbela arhitektka Silvija Kajzer, za restavriranje eksponatov pa Boštjan Meglič.

Fotoseanse pred panoramsko fotografijo

Zelenice V prostoru, ki je namenjen spominom na tržiško smučanje, izstopa črno-bela fotografija smučišča Zelenica, valilnice tržiškega smučarskega kadra, pred njo pa sta izobešena dva originalna sedeža legendarne zeleniške sedežnice, ki bosta najverjetneje najbolj fotografsko oblegana eksponata.

Ne le spomin na stare čase, ampak tudi spodbuda

Zanimivo je, da bo obsežno smučarsko zbirko gostil prav Tržič, ki ga poleg gospodarskih zaznamuje tudi cel kup žalostnih smučarskih zgodb. "Smučanje je skoraj zamrlo, alpski smučarski klub vegetira in obstaja le še na papirju, ugasnilo je tudi smučišče na Zelenici, zato upam, da bo Slovenski smučarski muzej več kot le spomin na preteklost, ampak predvsem spodbuda novim generacijam, da se bodo spet zanimale za smučanje, hkrati pa tudi spodbuda tistim, ki v Tržiču vodijo športno politiko, da ne bodo pozabili na smučanje," opozarja Kavar.

Navsezadnje je dejstvo, da v Sloveniji ni kraja, ki bi se po pestrosti lahko primerjal s smučarsko zgodovino Tržiča in ki je zaslužen za kar 38 zimskih olimpijcev, neizpodbitno.