O medaljah ne govorijo

Brez Janeza Mariča in predvsem Tadeje Brankovič Likozar, tudi možnosti za prvo slovensko medaljo ni prav veliko. Najbližje temu zgodovinskemu mejniku so bile v zadnjem času štafete, saj sta lani v Anterselvi tik pod stopničkami na četrtem mestu končali ženska in mešana štafeta. V posamični konkurenci se s četrtim mestom lahko pohvali Andreja Grašič, ki je odličje za las zgrešila leta 1999 v Holmenkollnu, drugi najboljši izid svetovnih prvenstev pa ima že omenjena nesrečna Tadeja Brankovič, peto mesto v Anterselvi. Najboljši moški poskus je še vedno peto mesto Tomasa Globočnika iz Hanti Mansijska leta 2003.

Poskušala se bo izogniti Gwizdonovi

"Pri meni je letos tako, da ali dobro tečem, ali dobro streljam, 'poklopilo' pa se mi še ni," nam je pred odhodom v Skandinavijo zaupala Teja Gregorin, ki je v tem trenutku naša najboljša biatlonka, v skupnem seštevku svetovnega pokala namreč zaseda 15. mesto. Na lanskem prvenstvu je Gregorinova na zasledovanju zasedla sedmo mesto, a bi bila lahko še precej višje, če ji je ne bi zagodla Magdalena Gwizdon, ki je streljala v njeno tarčo ter jo tako nenamerno izločila iz boja za najvišja mesta. Zanimivo je, da se je zmedena Poljakinja Tejine tarče lotila tudi na tekmi svetovnega pokala na Pokljuki, zato bo prav ta tekmovalka poleg vetra za najboljšo Slovenko na strelišču očitno še največja nevarnost. "Gwizdonovi se bom tokrat poskusila izogniti," se je Teja z nasmeškom spomnila dogodka, a o kakšnih zamerah pa vseeno ni govora: "To je pač šport in takšne stvari se na žalost dogajajo."

V idealnem razpletu, z nekaj športne sreče in ob slabšem nastopu konkurence, lahko prav Gregorinova poseže po visokih mestih, a njena pričakovanja so vendarle nekoliko bolj prizemljena: "Želim si dosegati rezultate letošnjega nivoja. Uvrstitve od šestega do osemnajstega mesta."

Ravnikarjeva sproščena čaka začetek SP

Z napovedmi nas nikakor ni hotela razsvetliti niti Dijana Ravnikar. Tekmovalka velja za najhitrejšo strelko v karavani svetovnega pokala, v tej sezoni pa je očitno eksplodirala. V Ruhpoldingu se je v letošnji sezoni na zasledovanju prvič uvrstila med deset najboljših, osvojila je namreč izvrstno 8. mesto. Dosežek, ki ji je prinesel tudi čast stati na podelitvi med najboljšimi, je zagotovo še dodaten motiv za 29-letnico, ki v svetovnem pokalu zaseda 30. mesto.

"Upam, da je forma ostala takšna kot je bila," je dokaj skromno dejala Ravnikarjeva in dodala: "Sem sproščena in komaj čakam začetek prvenstva." Pričakovanj kot že rečeno pa ni in ni hotela razkriti, na vztrajanje pa le šaljivo navrgla: "Zadovoljna bom z vsako uvrstitvijo, le da pridem do cilja."

V ženski štafeti, ki je v zadnjih letih poskrbela za toliko veselja med slovenskimi ljubitelji biatlona, bosta Gregorinovi in Ravnikarjevi do čim boljšega dosežka pomagali še zanesljiva Andreja Mali in pa neizkušena mladinka Lili Drčar.

V izolaciji odpravljal pomanjkljivosti in igral poker

V moški vrsti gre največ pričakovati od 22-letnega Ihanca Klemna Bauerja. Priprave, ki jih je slovenska reprezentanca opravila na prizorišču zadnjih tekem svetovnega pokala v Anterselvi, so bile priložnost, da se posveti predvsem treningu streljanja, saj je tekaško izjemno močan. "Izolacija je bila nekakšen plus, saj sem se lahko povsem posvetil treningu in se osredotočil na odpravljanje napak," je povedal tekmovalec, ki se je v zadnjem času soočal tudi s pritiski, naj si vendarle ostriže lase. Njegov zaščitni znak so namreč "dreadlocksi", značilni bolj za pripadnike jamajškega verskega gibanja Rastafarjancev. Kakršnakoli povezava s slednjimi očitno biatlonsko srenjo naredi nekoliko živčno, konec koncev gre za vojake, ki na tovrstno uporništvo pač ne gledajo s kakšno prav posebno naklonjenostjo, zagata pa je še toliko večja, ker je druga najpogostejša asociacija z Rastafarjanstvom uživanje marihuane.

Pred odhodom na svetovno prvenstvo so tako trener Velepec in vodstvo biatlonske zveze hitro izkoristili priložnost in Bauerju ponudili stavo in kljub temu, da bi lahko striženje zvijačno pogojeval s kakšnim povsem nerealnim ciljem, je odvrnil: "V zameno za kakšno ničlo na strelišču, pa bi se me mogoče le dalo spraviti pod škarje."

Čas si je moška vrsta, poleg Bauerja še Peter Dokl, Vasja Rupnik in Gregor Brvar krajšala z igranjem pokra, da pa so bili tudi v prostem času z mislimi bolj ali manj pri biatlonu pa dokazuje Klemnov filozofski zaključek: "Na nek način se da potegniti vzporednice med biatlonom in pokrom, predvsem s streljanjem v stoje, kjer je prav tako veliko tveganja."