Mateja Robnik: Izigrana in na pragu upokojitve

Ko je leta 2004 Mateja Robnik debitirala na tekmi svetovnega pokala, je imela komaj šestnajst let. Že leto zatem je dočakala tudi krst na svetovnem prvenstvu in nato v izdihljajih leta 2006 tudi prvič prišla do točk svetovnega pokala. Tedaj so trenerji o njej govorili v presežniku in jo označevali za izjemno nadarjeno veleslalomistko, kar je ob ustalitvi v svetovnem pokalu začela tudi dokazovati. A sledil je padec v začarani krog poškodb, za nameček so se kot po tekočem traku menjavali trenerji, med katerimi predvsem z zadnjim šefom za tehnični disciplini nikakor ni našla skupnega jezika, kot piko na i pa je nato ostala še brez statusa A reprezentantke. Pri vsega petindvajsetih letih se je tako znašla na pragu upokojitve. Dokončnega slovesa sicer še ne želi potrditi, vseeno pa se zdi, da so možnosti za njeno vnovično smučarko aktivacijo in vrnitev v svetovni pokal iz dneva v dan manjše. "Vrat dokončno ne želim zapreti, zato vzdržujem ustrezno kondicijsko pripravljenost," pravi študentka obramboslovja, ki pa vendarle v isti sapi priznava, da oprijemljivega načrta, kako do pravega smučarskega položaja, nima. "Pogodbe s Smučarsko zvezo Slovenije nisem podpisala, saj bi s tem pristala na samoplačništvo, hkrati pa se je nakopičilo kar nekaj slabih izkušenj. Volje mi ne primanjkuje, a težave se začnejo in končajo pri denarju. V teh časih je težko pridobiti pokrovitelja, ki bi 'pokril' sezono. Ne skrivam pa, da bi me zanimali zgolj najvišji cilji. Polovičarstvo ni zame. Ne bom delno trenirala za nastop na državnem prvenstvu," pravi veleslalomska specialistka iz Luč, ki je resno razmišljala tudi o tesnem sodelovanju s taborom Tine Maze. Slednji ji je bil pripravljen odpreti vrata in priskočiti na pomoč, a se je znova znašla pred finančno pregrado, saj bi morala zbrati kar zajeten snopič evrov za vse stroške.

"Vem, koliko je ura. Čas teče in me je deloma tudi povozil. Bomo videli … Ni pa mi lahko. Veliko energije sem vložila v iskanje prave poti. Razočarana sem. Že med zdravstvenimi težavami sem bila pogosto prepuščena lastni iznajdljivosti. Menim, da v Sloveniji vendarle nimamo toliko smučarjev, da bi me kar potisnili na stranski tir. Tudi med letošnjo sezono sem se morala dokazovati na različne načine. Sama pri sebi sem pričakovala nekoliko skromnejši začetek, saj konkurenca v dveh letih moje odsotnosti ni spala. A naposled sem se le prebila med dobitnike točke in si zagotovila tudi status A. Še celo pri SZS so mi zagotovili, da ga imam. Nato pa je prišel alpski odbor in kar naenkrat sem ostala brez statusa. Nisem bila deležna nobenega pojasnila," pravi Robnikova, ki se je sama pri sebi pravzaprav že pripravila na slovo. "Ponavljam, težko mi je pri srcu. A smučanje zame ne more biti hobi, v katerega bom vlagala velike vsote denarja, pa ob tem ne bi imela niti zagotovljenega mesta na štartni listi tekem svetovnega pokala," s cmokom v grlu pripoveduje Savinjčanka, ki je zbrala 49 nastopov na tekmah svetovnega pokala in bila v zadnjih treh letih ena od zgolj treh slovenskih veleslalomist s točkami. "Proti sistemu se ne da boriti. Res je sicer, da sem nekaj stvari naredila po svoje in bila zato tudi kaznovana," pojasnjuje Mateja, ki bo v novi sezoni stiskala pesti predvsem za štiri leta mlajšo sestro Tino, ki se vrača po hudi poškodbi: "Vedno sem bila zaščitniška. Upam, da bo uživala v smučanju. Naj razmišlja s svojo glavo, hkrati pa se mora vendarle prilagajati sistemu. V nasprotnem primeru jo bodo pač 'povozili'."