Kaj se dogaja z Zelenico, nekdanjo valilnico smučarskih šampionov?

"Rodila" se je v šestdesetih prejšnjega stoletja

Zelenica je bilo eno najhitreje in najlažje dostopnih smučišč v Sloveniji. V 70. in 80. prejšnjega stoletja je bilo sila priljubljeno pri alpskih smučarjih, ki so obisk smučišča občasno združili še za skok čez mejo. Le skozi ljubeljski predor se je bilo treba zapeljati in že si se lahko hvalil z najboljšo kavo, šopom banan ali pokalic, ki so ob stiku z jezikom tako mamljivo pokale, da so ti vsi sošolci naslednji dan zavidali ali težko pričakovane čokoladne naslade v vijoličasti barvi, ki je pri nas ni bilo mogoče kupiti, da o pisalih v nešteto barvah sploh ne govorimo. Nostalgija, pač.

Njene smučarske korenine segajo v 60. leta prejšnjega stoletja. "Zelenica je bila del ambicioznega projekta Alpe-Adria, ki je vključeval razvoj turizma v takratni Jugoslaviji," se zametkov nekdaj zelo priljubljenega in dobro obiskanega tržiškega smučišča, tik ob slovensko - avstrijski meji na Ljubelju, spominja Janez Kavar, poznavalec tržiške dediščine, ki je utrinke iz zgodovine tržiškega smučanja skupaj z Jožetom Deklevo strnil v knjigi 75 let smučarskega športa v Tržiču.

Unikatna učilnica prve slovenske alpske šole smučanja

Zelenica je postala pomembna za razvoj množičnega športa v Tržiču, s slavno preteklostjo alpskega smučanja pa je bila vabljiva in priljubljena tudi širše.

"Svoj razcvet je z razvojem standarda državljanov, motorizacije, ki je olajšala dostop do smučišča in eksplozijo smučanja kot slovenskega narodnega športa, doživljala konec 60. let. Zdravko Križaj in Janez Vagner sta leta 1966 ustanovila prvo slovensko alpsko šolo smučanja, ki je na zeleniškem plazu razpolagala z unikatno "učilnico", ki je prinesla novi rod slovenskih smučarskih šampionov z Bojanom Križajem na čelu," se spominja Kavar, ki je doberšen del svoje mladosti preživel prav na glavni akterki današnje rubrike Po poteh športne infrastrukture.

Žičnica se je ustavila. Kaj zdaj?

Po daljšem životarjenju in večih poskusih oživitve smučišča, sta se leta 2012 žičnici Zelenica 1 in Zelenica 2, znani po svoji polžji vožnji, za katero si do vrha Zelenice potreboval več kot 15 minut, dokončno zaustavili. Zakaj?

Tržiški župan Borut Sajovic kot najpomembnejša argumenta za zaustavitev navaja starost žičniških naprav (prek petdeset let) in strožje državne predpise glede varnosti. "Takrat smo presodili, da tako stare žičnice ne opravičujejo vlaganj, ki bi znašala prek 100 tisoč evrov za izvedbo izrednih tehničnih pregledov, plus vsakoletna vlaganja v redno vzdrževanje višini najmanj 50 tisoč evrov, s čimer bi delovanje žičnice po mnenju izvedencev podaljšali za največ pet let," poudarja Sajovic.

A Kavar po drugi strani meni, da je bila odločitev o ustavitvi žičnice prenagljena in podprta z neresničnimi podatki o potrebnih finančnih vložkih za nadaljnje obratovanje.

"Žičnica na Zelenico je iz logističnega vidika predpogoj za obstoj novozgrajene koče, iz varnostnih razlogov pa ključnega pomena za transport smučarjev v lavinsko še nestabilnih dneh in za transport (popoldanskih in večernih) turnih smučarjev na snežna prostranstva proti Stolu. Za te potrebe bi zadostovala ustrezno vzdrževana ali delno modernizirana sedanja žičnica," poudarja Kavar, ki se mu zdi absurd, da vrh Zelenice krasi na novo zgrajena koča (prejšnjo so leta 1999 uničili ognjeni zublji), Ljubelj lepo urejeno parkirišče, medtem ko je glavna povezovalna žila, žičnica, že zdavnaj ugasnila.

Priložnost v zagonu in posodobitvi vlečniških naprav na vrhu Zelenice?

A kot kaže, zgodba o zeleniški žičnici vendarle še ni zapečatena. Občina Tržič namreč v sklopu dodatne turistične ponudbe koče na Zelenici, kjer so vzpostavili gorniški učni center, ki je po mnenju župana velika zgodba o uspehu, vidi priložnost v zagonu in posodobitvi vlečniških naprav na vrhu Zelenice, za katere so predpisi glede varnosti in obveznih tehničnih pregledov manj strogi. Trenutno so v zadnji fazi pridobivanja koncesije za omenjene vlečniške naprave s strani Občine Žirovnica.

Sajovic priložnost vidi tudi v novi finančni perspektivi. "Če bi nam uspelo pridobiti evropska sredstva po vzoru Gorenjske plaže, bi bilo vsekakor smiselno razmisliti o postavitvi nove žičniške naprave, ki mora biti preklopna in enotno povezati spodnjo postajo na Ljubelju z vrhom Zelenice. Lahko je tudi samo panoramska," pravi župan, ki se zaveda, da obnovitev žičnice brez vzpostavitve sistema umetnega zasneževanja ekonomsko ne bi bila upravičena.

Manjše družinsko smučišče v Lomu kot alternativa

A ker je projekt Zelenica očitno dolgoročnejši načrt, se občina Tržič zdaj resneje posveča kratkoročnejšemu, ki vključuje vzpostavitev manjšega družinskega smučišča v Lomu, za kmetijo Pr' Žitnk.

Občina in glavni akterji so trenutno v fazi pogovorov. Vanje sta poleg lastnika zemljišča vključena tudi Krajevna skupnost Lom in Športno društvo Lom, ki projekt podpirata, pripravljena sta prevzeti tudi kasnejše upravljanje smučišča. "Trenutno poteka usklajevanje besedila pisma o nameri, naročena je tudi cenitev sodno zapriseženega cenilca, ki bo določil višino odškodnine, ki bi zaradi zmanjšane možnosti uporabe pripadala lastniku," pojasnjuje tržiški župan.

Kavar je do projekta "Lom" kritičen. "Kot da se Tržičani ne znamo nič naučiti iz lastnih izkušenj! Gorenjska plaža je zgrajena na lokaciji bivšega tržiškega bazena. Lokacija je tradicija, oblikovana s kar nekaj rodovi Tržičanov in je odlična odločitev graditeljev (Občine Tržič). Podobno pomeni Zelenica v smučanju. Čemu torej opustiti Zelenico in graditi novo 'tržiško smučišče' na povsem novi lokaciji?" se sprašuje smučar in gorski reševalec Janez Kavar.

Belhar stavi na celostni turistični produkt

Eden takih, pa čeprav mlajše generacije, je tudi Klemen Belhar, županski kandida na bližajočih se lokalnih volitvah, ki je v program svoje liste ZAGON uvrstil tudi razvoj športno rekreacijskega turizma v Tržiču. Del tega je tudi Zelenica.

Belhar vidi možnosti predvsem v smeri razvoja gorskega kolesarstva, jadralnega padalstva in adrenalinskega turizma ter smučanja, a le v primeru, če bi občina zasnovala celosten turistični produkt. "Vidi se, da v Tržiču nihče ni iskal investitorja, niti za žičnico. Če bi se našel investitor, ki bi vlagal v prenočišča in gostinstvo, potem lahko potencialno tudi občina investira v žičnice," meni bodoči doktor antropoloških znanosti.

"Mislim, da bi moralo na Zelenici pozimi delovati smučišče za turno in alpsko smuko, poleti pa gorsko kolesarski park z nekaj atraktivnimi progami. Podobno kot imajo to urejeno v Kranjski Gori ali kar bodo uredili na Voglu, ki je dobil dovoljenje za izgradnjo kolesarske proge čez Žagarjev graben. To vliva optimizem. Če je tak poseg dovoljen sredi Triglavskega narodnega parka, bi ga lahko dovolili tudi tu. Če bi bilo zraven dovolj turistične ponudbe bi se to izplačalo, medtem ko samo žičnica ni dovolj," je prepričan 41-letni Tržičan, ki bolj kot v žičnici težavo vidi drugje.

"Mislim, da je večja težava v umetnem zasneževanju in protiplazovni zaščiti. Če bi želeli imeti resno smučišče, so protiplazovne zaščite obvezne, a je to nekaj, kar bi Zavod za varstvo narave težko sprejel, saj gre za večji poseg v naravo," se zaveda Belhar, ki razmišlja tudi o bolj "družinskem" scenariju.

Konkurenca sosednjemu Bodentalu?

"Realen scenarij bi bil izgradnja oziroma oživitev spodnje žičnice, postavitev manjše vlečnice in umetno zasneževanje. S tem bi Zelenica lahko resno konkurirala sosednjemu smučišču Bodental, ki ga obišče več slovenskih kot avstrijskih smučarjev. To bi lahko bil začetek oživljanja Zelenice. Odvisno od sistemov, ampak mislim, da bi bil strošek okrog pol milijona evrov. Večji problem bi bila izgradnja zajetja za vodo," se zaveda Belhar, ki eno od možnosti razvoja Zelenice vidi tudi v odprtju tekmovalnega in trening smučišča na zgornjem delu Zelenice.

"Ob privolitvi Smučarske zveze Slovenije in investitorja, seveda. To je nekaj, kar slovenski smučarji nujno potrebujejo. Teren je zelo primeren, a so problem plazovi," še enkrat opozarja Belhar.