Dragšič ne želi slovesa z notranjim nemirom

''Pred enim letom bi se poslovil s precej lažjim srcem. Letos pa … Ne! Dvajset let sem vložil v alpsko smučanje, zato se ne želim posloviti na tekmovalnem dnu. Če bi smučanju danes pomahal v slovo, bi imel do konca življenja slab občutek. Poslovil bi se s tekmovalnim nemirom,'' o možnosti, da bi po drugi najslabši sezoni tekmovalne smuči postavil v kot, razmišlja Mitja Dragšič. Na osmih slalomih svetovnega pokala se je namreč le enkrat prebil v finalno vožnjo, v Kranjski Gori je bil 25., tako da je krepko zaostal za velikim finalom, za nameček pa mu je spodrsnilo tudi na olimpijskih igrah v Whistlerju.

Prave razlage za neuspešno rezultatsko bero nima, priznava pa, da se tako načrtno že lep čas ni podal v pripravljalno obdobje, hkrati pa mu je šlo po dolgem času na roko tudi zdravstveno stanje. A pravega rezultata ni bilo. Še celo uvrstitev med najboljših 30 je bila zanj pogosto nedosegljiv ideal, čeprav so bili cilji precej višji. ''Razlog ni nikoli en sam. Prav gotovo jih je tudi v mojem primeru več. Milijon! Analiza, ki bo sledila, mora biti temeljita. Dejstvo je, da sem veliko vložil v priprave, a očitno ne dovolj. Vsaj na določenih segmentih bi, kot vse kaže, moral ravnati drugače, '' razmišlja reprezentant iz Miklavža, ki je ob koncu tedna nastopil na slalomu državnega prvenstva in za Maticem Skubetom pristal na drugem mestu. Do konca sezone načrtuje še nekaj nastopov na tekmah FIS, nato pa bo razmislil, kako naprej. Ker se zdi samostojna pot dokaj neizvedljiv načrt, bo počakal predvsem na morebitno prevetritev na vrhu zveze in alpskega dela. "Zanima me, kakšen bi bil moj status v reprezentanci, koliko bi moral prispevati za priprave, kakšne bodo ekipe … Vse to so vprašanja, na katera potrebujem odgovore, da bom lahko govoril o tem, kako naprej. Trenutno je še prezgodaj," pravi Dragšič.