V tenisu se splača tudi izgubljati

Dober primer je nizozemski igralec Robin Haase, ki je bil lani na lestvici ATP uvrščen najvišje v karieri, na 33. mesto. Še pred kratkim je bil med najboljših 50, zdaj pa je zdrsnil na 74. mesto. Ob tem pa je presenetljiv podatek, da je prejšnjo sezono – glede rankinga najboljšo v karieri -, v prvem krogu izgubil kar na 17 turnirjih ATP. Drži, na 17 od 27. Leto je končal z 19 zmagami in 28 porazi, ob tem pa je zgolj v konkurenci posameznikov zaslužil 441.875 dolarjev. Ni slabo za nekoga, ki na 17 turnirjih ni zmagal. Kako mu je torej uspelo? Imel je dobro roko v pravem trenutku, bi lahko rekli. Osvojil je turnir v Kitzbühelu, kjer je pospravil 64.000 zelencev, na mastersu v Monte Carlu se je prebil do četrfinala (57.000 dolarjev), prav pa so mu prišle tudi povišane nagrade za poražence v uvodnih krogih grand slamov.

Vsekakor je Haase ne glede na poraze trdo delal, da je prišel do te točke v karieri, biti med prvih sto na kateremkoli področju, pa je velik uspeh. Poleg tega imajo teniški igralci veliko stroškov s potovanji in namestitvami. Vajeni so tudi izgubljati – od leta 1973 je le 264 tekmovalcev zaključilo športno pot z več kot polovičnim izkupičkom, od aktivnih pa je takšnih le 50. Zmagovati očitno ni lahko. Večina ne bo nikoli osvojila grand slama ali kakršnegakoli naslova, zato je velikodušnost organizatorjev za igralce Haasejevega kova več kot dobrodošla. Še drobna zanimivost – Haase je letos v prvih krogih izgubil osemkrat, njegov račun pa je vseeno debelejši za dobrih 142 tisoč ameriških dolarjev. Dober posel, če ga lahko dobiš.