Vzporedni intervju – Tugomir Frajman in Ivan Simič

Kandidaturo za mesto predsednika krovne nogometne organizacije ste vložili pred dvema tednoma, nato pa je sledil čas za zaključne priprave na volilno skupščino. Ste v tem obdobju uresničili vse, kar ste si zadali za cilj? Tugomir Frajman (v nadaljevanju TF): Mislim, da sem naredil vse, kar je bilo predvideno. Zdaj nestrpno čakam na skupščino. Menim, da sem v prednosti pred tekmecem in da lahko zmagam. Ivan Simič (v nadaljevanju IS): Priprave sem opravil po začrtani poti, o ostalem pa bodo odločili delegati. Imel sem številne sestanke ter obiskal nekatere Medobčinske nogometne zveze (MNZ). Tistim, ki so to hotele, sem podrobneje predstavil svoj program. Vedno sem bil optimist, tudi zadnje dni pred volilno skupščino ni kaj drugače. Pričakovanje se dviguje iz dneva v dan, zdaj je potrebno le še počakati na volitve.

Tugomir Frajman je v svojem prvem soočanju z javnostjo poudaril, da ima zagotovljeno podporo šestih izmed devetih MNZ (Celje, Koper, Lendava, Maribor, Murska Sobota in Ptuj), ki naj bi na skupščini glasovali v njegovo korist. V primeru takšnega scenarija bi na volilni skupščini brez težav spravil tekmeca na kolena in postal nov predsednik NZS. Je s tem po vašem mnenju boj za predsednika že odločen? TF: V vsem tem času sem res ostal v tesnih stikih s predsedniki omenjenih MNZ, je pa po drugi strani tudi res, da so se vmes zgodili nekateri pritiski z nasprotne strani v dveh MNZ; v Kopru in Mariboru. Tam so se kar izredno potencirali. Vse skupaj me vseeno ne skrbi. Na koncu lahko zatrdim, da je vse to šport. So zmage in porazi, to je sestavni del. IS: To bodo pokazale volitve. Moje mišljenje je, da ni v redu, če deset dni pred iztekom roka za vlogo kandidature že zbereš vse potrebne podpise. Vsak gleda na to na svoj način. Kar pa se tiče njegovih besed, češ da se na dveh MNZ vršijo pritiski, lahko povem, da to ni tako. Sploh ni nobenih pritiskov. Ne vem niti, kdo bi jih lahko vršil. Vsi se odločajo sami. V primeru Maribora pa bi dejal slednje. Če meni Frajman, da so to pritiski, če se izvršni odbor soglasno odloči, da potrdi drugega kandidata, potem ne vem, kako si on domišlja vodenje zveze. To je nelogično. Volitve so vedno volitve.

Kaj bi dejali o tekmecu? TF: Spoštujem ga kot protikandidata, ne mislim pa ga na noben način kritizirati. Osebno se nisva slišala že kar nekaj časa, nazadnje sem ga poklical dan pred uradno vlogo kandidatur, ko sem mu predlagal, da bi predsednik NZS postal Zoran Janković, sama pa bi v želji, da nekako združiva dve nogometni strani v Sloveniji, opravljala podpredsedniški funkciji (protikandidat Simič je njegov predlog še isti trenutek zavrnil, op. p.). Najine poti v življenju in nogometu so zelo različne. Sam sem dal skozi precej več. Bil sem igralec, funkcionar, trener, dvakrat predsednik nogometnega kluba Mura, predsednik MNZ Murska Sobota in nazadnje podpredsednik NZS. Opravljal sem precej različnih funkcij, kar bi lahko predstavljalo mojo prednost. IS: Ne bom dal nobenih komentarjev. Lahko povem le, da se poznava preko Nogometne zveze Slovenije, pa tudi iz Prekmurja. Vse, kar lahko povem, je, da je bil pač takšen podpredsednik NZS, kot je bil.

Kaj bi dejali o programu tekmeca? TF: Menim, da je Simičev program precej populističen. Če se bomo ukvarjali s tem, kje se bodo lahko igralci registrirali in kdo bo delegat na tekmah, to ne bo dobro. To namreč predstavlja nekaj, kar zagotovo niso naloge predsednika. Kar pa se tiče mojega, mislim, da je bil del politike NZS, ki smo jo imeli v zadnjih 12 letih, zagotovo maksimalno uspešen. Če gledamo reprezentanco, licenčno komisijo, odnose z Uefo in mladinski nogomet ... Na nekaterih področjih smo pa le premalo naredili. Vsekakor moramo postoriti veliko pri dvigu priljubljenosti in statusa nogometa, izboljšati sodelovanje z združenjem, saj smo tudi soodgovorni za klubski nogomet. Smo namreč še vedno krovna organizacija. Nekaj bi morali tudi spremeniti na področju marketinga, odnosov z javnostjo ... Tu se v zadnjih letih ni veliko spremenilo. Tu tičijo potenciali, ki jih vidim v mojem programu. IS: Frajmanovega programa še nisem videl. Tisto, kar je napisal na 'powerpoint', za mene ni program. Tisto so samo oporne točke. Ne, tega ne bom preveč komentiral. On sam ve, kaj je najboljše.

V predvolilnem boju nekako ni bilo čutiti nizkih udarcev in metanja polen pod noge, ki vedno bolj predstavljajo stalnico pri politični ''kuhinji''. Vas je to kaj presenetilo? TF: Ne morem potrditi, da ni bilo nizkih udarcev. Nekaj sem jih zasledil na začetku, nekaj pa proti koncu, a na njih nismo odgovarjali. Na srečo se je druga stran umirila. V nogometu velja omeniti dve načeli od Uefe. ''Fair play'' in ''respect'' (spoštovanje, op. p.). Ravno to nas vodi pri našem delu, ki je kulturno in na visoki ravni. IS: Res ni bilo afer, da bi si kdo kaj izmišljeval. Iz nekaterih novinarskih hiš sem sicer prejemal kar nizkotna vprašanja, a to je že stvar svobodnega novinarstva. Kdorkoli me lahko očrni, mora pa imeti argumente. Če si bo pa nekaj izmislil, se bom vselej odzval s tožbo. In potem se izkaže, da pridejo ljudje na sodišče, nimajo pa prav nobenih dokazov ...

Največ prahu v predvolilnem izkazovanju programov je dvignil predlog Ivana Simiča, da bi v času njegovega predsedovanja MNZ Lendava in MNZ Murska Sobota združil v eno in skupno telo. TF: To me je zelo presenetilo. Ne poznam točno argumentov, zakaj se je Simič odločil za tako potezo, me pa spominja na prejšnje čase, kjer so se zadeve reševale z ukrepi politike. Takrat smo z dekreti denimo dobili tudi znamenite Portoroške sklepe. Če je hotel Simič v obzir vzeti le geografski status in predstavlja le to argument, potem bi verjetno lahko to izkoristil še za kakšne druge MNZ. Ne vem, kaj je bilo posredi. Morebiti pa je šlo samo za nagajanje. IS: Za to potezo sem se odločil zaradi organizacijskih vidikov, ker menim, da bi združena MNZ delovala veliko bolje, glede na to, pa da sem pred časom prebral, da govori Frajman o političnem dekretu, pa bi bilo zanimivo postaviti vprašanje, kako je iz prvotno določenih osem MNZ v Sloveniji pred leti nastala še deveta. O tej zadevi so me klicali številni ljudje iz Prekmurja. Dobil sem kar nekaj klicev, ki so me podprli. Moj program je bil dobro sprejet tudi na vodilnem soboškem spletnem portalu. Dejstvo je, da celo Prekmurje ne podpira Frajmana. Sem Prekmurec in si to dovolim povedati. Zame se Prekmurje na ta način ne more deliti. MNZ mora biti dovolj velika, da ima možnost normalnega delovanja. MNZ Lendava je premajhna. Kot Prekmurcu mi ne gre v glavo delitev. Če pogledamo statistiko, na katero se je tako skliceval predsednik MNZ Lendava Branko Gros, ima omenjena MNZ 23 klubov, od tega kar 14 klubov razen članske nima nobene druge selekcije. To veliko govori o skrbi za prihodnost. Ima torej 9 klubov z mlajšimi selekcijami. Trije klubi imajo 22 ekip, kar predstavlja eno tretjino vseh. Veliko povejo tudi rezultati njihove reprezentance U-13, ki je v zadnjih treh sezonah dosegala zelo slabe rezultate ... V MNZ Ljubljana imamo cel kup športov, še zdaleč ne samo nogometa, zato takšnih primerjav ni smiselno delati. Še vedno menim, da bi združena MNZ v Prekmurju imela boljši pregled nad dogajanjem in bi bila boljše organizirana.

Si boste v primeru, če boste izbrani za predsednika, konec tedna ogledali kakšno prvoligaško tekmo? TF: Tu pa tam grem na kako tekmo, to ni težava. Do sedaj sem kar pogosto hodil, sedaj pa mislim, da se moram predvsem spočiti. Ta konec tedna bo tako namenjen počitku, tako da se ne bom udeležil nobene prireditve. IS: Absolutno. Če se bo časovno izšlo, si bom v živo ogledal že petkovo v Novi Gorici.