Vladimir Stankovič – slovenski poet hitrosti

...kar se v slovenskem motošportu včasih dogaja takrat, ko so zaostanki večji in linija na stezi ni idealna. Poet hitrosti je sicer močna metafora, ampak Stankovič si jo zasluži, saj na domači motošportni sceni vseskozi pušča pečat pozitivnega, drznega in predvsem hitrega dirkača. Mladostniška želja po kokpitu formule 1 je preko začetkov v legendarno »napiljenih Yugih« Vladimirja skozi dve dirkaški desetletji in 199 odpeljanih dirk pripeljala v karbonski kokpit formule 3000, s katero se je nekako najbolj približal svojim sanjam o kraljici motošporta. Na slovensko sceno je namreč pripeljal vrhunski dirkalnik in predvsem dokazal, da je tudi doma mogoče izpeljati profesionalno zastavljen motošportni projekt. Moštvo VAMA Formula 3000 Slovenija je dokaz, da srčnost, pogum, adrenalin in želja po hitrosti lahko prehitijo marsikatero zapreko.

Na gorsko hitrostnih preizkušnjah boste zdaj lahko navijali za slovenskega dirkača, ki bo krotil bolid Formule 3000 Reynard Ford, ki reci, piši na asfalt »iztisne« nič manj kot 530 konjev. Kar v praksi pomeni … pospešek od 0 do 100 km/h v 2,5 sekunde. Na najhitrejši evropski gorski dirki na koledarju pa se fantje v teh bolidih na posameznih odsekih vozijo tudi preko 250 km/h, in to na cesti, kjer manevrskega prostora za napake ni, izletne cone pa so v obliki usekov, jarkov, kamnitih zidov ali pa posejane z drevesi.

Kaj pa želja po rekordu oziroma zmagi na najmarkantnejši slovenski gorsko hitrostni preizkušnji v Ilirski Bistrici, ki šteje tudi za evropsko prvenstvo? »Itak, da gremo na stopničke,« tudi tokrat ni ovinkaril Stankovič.

Če so na progi do Šembij zadnjih nekaj let torej kraljevali tuji dirkači Regal, Petit, Szas, Waldy in drugi, je očitno napočil čas, da tudi Slovenci dobimo svojega Schumacherja, Buttona … oziroma, oprostite, Stankoviča.