Petek,
7. 10. 2011,
11.50

Osveženo pred

8 let, 11 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Petek, 7. 10. 2011, 11.50

8 let, 11 mesecev

Viki Trilar: Iščemo dobre drsalce

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Delo hokejskih sodnikov je bolj kot nogometnim in rokometnim podobno košarkarskim, pravila so natančno izdelana, a je igra hitrejša, trša in včasih tudi precej nevarna.

V hokeju se namreč kar pogosto zgodi, da igralec v žaru borbe neprevidnega sodnika nenamerno "prilepi" na ogrado, možje v črnem oziroma črno-belem se morajo dobro znajti na trdi in hitri ledeni igralni površini, spretno morajo manevrirati med desetimi oklepniki, ki se s palicami podijo za iz trde gume narejenim ploščkom, ki se ob močnih udarcih prav tako prelevi v nevaren projektil. Tako je povsem razumljivo, da "zebre" nosijo čelade, v bolj kočljivih trenutkih tekem pa si pri odločitvah brez sramu pomagajo z dodatnimi informacijami in tehnologijo. Bodisi se posvetujejo z zapisnikarsko mizo bodisi pregledujejo televizijske posnetke. Sojenje najhitrejše moštvene igre na svetu je torej izziv, ki zahteva posebej usposobljene pa tudi nadarjene ljudi. In kje jih najti? "Ker je hokej zelo specifičen šport, je naša prva zahteva dobro znanje drsanja. Kandidate za sodnike tako iščemo v krogu nekdanjih hokejistov ali mladih fantov, ki so prenehali s hokejem," nam je pojasnil Viki Trilar, predsednik slovenske sodniške organizacije in pristavil: "Žal se zelo malo takšnih odloči za preskok iz igranja v sojenje. Razlogi za to so različni, nekateri se pač nočejo pustiti zmerjati in ne želijo biti pod nenehnim pritiskom, ali kot temu v šali pravimo, nočejo se udinjati 'mazohističnim užitkom'. Za to delo moraš biti kar trden."

V Sloveniji je 50 sodnikov in 6 kontrolorjev

Slovenski sodniki so organizirani v Društvo slovenskih sodnikov hokeja na ledu, imajo že omenjenega predsednika, izvršni odbor, strokovni svet, disciplinsko komisijo, nadzorni odbor … V društvo je trenutno včlanjenih 50 sodnikov in šest kontrolorjev sojenja. "Skrbimo za izobraževanje mladih in za vsakoletno izobraževanje obstoječih sodnikov. Sodelujemo s trenerji, imamo članstvo tudi v hokejski zvezi v strokovnem svetu, skrbimo za izobraževanje zapisnikarskih klopi, ki so na tekmah pomoč sodnikom ...," nam je še povedal Trilar, zadovoljen, da jim kadra v zadnjih letih ne primanjkuje. Minimalna starost za hokejskega sodnika v Sloveniji je 15 let, maksimalna za sojenje na najvišji ravni (državna prvenstva in liga EBEL) pa 50, a s sojenjem v nižjih kategorijah lahko sodniki nadaljujejo tudi po tej starosti. Za pridobitev licence Mednarodne hokejske zveze (IIHF) morajo kandidati opraviti test, uspešnost na njem pa je tudi merilo, v kateri od različnih starostnih kategorij smejo soditi. "Obstaja pet testov, ki jih je treba opraviti; drsanje naprej nazaj, en kompleten test vijuganja med piloni, naprej nazaj, velike osmice, Cooperjev test na ledu in kot suha priprava tudi tek samega Cooperjevega testa. Zahteve se razlikujejo od države do države, ponekod morajo kandidati odteči le 'Cooperja', ponekod pet kilometrov, v Kanadi imajo tek na dve milji ... Skratka, norme so postavljene, ob tem pa je treba opraviti še pisni del, test poznavanja pravil hokejske igre. Pri tem pa je tako: za začetnike, ki sodijo v mlajših selekcijah, je zahteva na testu s petdesetimi vprašanji 70 odstotkov pravilnih odgovorov, višje hočeš, višji odstotek moraš doseči. Za sojenje mladincem denimo vsaj 80, 85 odstotkov, za sojenje članskim selekcijam pa moraš biti vsaj 90-odstotno uspešen," pojasnjuje izkušeni delivec pravice, o razlikah med slovenskim prvenstvom in razširjenim avstrijskim pa: "Pri sodnikih so razlike samo glede fizičnega testiranja. Pravila v osnovi morajo biti enaka, v samih testiranjih pa so razlike. Tam moramo odteči pet kilometrov v 26 minutah, v Sloveniji pa imamo samo normalen Cooperjev test, se pravi 2,4 kilometra v 12 minutah. Avstrijci imajo tudi nekaj drsalnih testov več."

Za varnost jih ne skrbi, z igralci pa imajo poseben odnos

Sodniške odločitve pogosto sprožajo reakcije med gledalci, seveda dobrim in poštenim potezam sodnikov nihče ne ploska, te so samoumevne, medtem ko je povsem drugače z odločitvami, ki jih navijači označijo za nepoštene. Množica se v najbolj napetih trenutkih odzove nadvse čustveno in sodniki so tako pogosto na udaru jeznih gledalcev. "Razgretost navijačev je seveda odvisna od tekme, kakšno je rivalstvo. Pri nas je to jasno, Jesenice – Olimpija, če pogledamo čez Karavanke, je to Celovec – Beljak, obračuni, kjer je tudi malce bolj naelektreno ozračje, so obračuni med Dunajem in Linzem, a nekih izgredov preprosto ni," nas je malo presenetil Trilar, ki je tudi sicer z varnostjo na tekmah zadovoljen in pravi: "Sedemnajst let sem v hokeju in doslej nisem imel še prav nikjer nobenih težav. Ne s prihodom na tekmo niti z odhodom, pa tudi med tekmo ne. Pri nas je za varnost poskrbljeno zelo dobro." Bolj kot z neposrednimi fizičnimi napadi se sodniki na tekmah ukvarjajo z odstranjevanjem predmetov, ki priletijo na led. Tovrstno "sodelovanje" gledalcev pa je lahko tudi izjemno nevarno, Trilar pojasnjuje: "V zadnjem času redarske službe v dvoranah dobro skrbijo za to, a dejstvo je, da pri množici 5000 ljudi ne moreš vsakega posebej nadzorovati. Se pač znajdejo predmeti na ledu, od kovancev, papirja, do surovih postrvi, pa krompirja ... Ljudje na led zmečejo vse mogoče. Zelo nevaren je denimo kovanec. Ko ta prileti na led, se nanj v sekundi ali dveh primrzne. Ko na ta kovanec pridrsa igralec, pa tudi sodnik, ga lahko spodnese. Če na to ni pripravljen, lahko pride do hude poškodbe. Najmanj, kar se mu lahko zgodi, je, da si poškoduje nogo, v nevarnosti so gležnji in kolena ... Tega se morda gledalci premalo zavedajo. Najbrž se jim zdi fino nekaj vreči na led, a se ne zavedajo, da lahko škodujejo tudi svoji ekipi." Posebno poglavje je odnos sodnik – hokejist. Le redko se namreč zgodi, da bi se slednji po izrečeni kazni mirno in brez pritoževanja usedel na kazensko klop, a Trilar tudi v tem, včasih nadvse napetem odnosu ne vidi večjih težav: "Na vsaki tekmi se zgodi kaj, včasih smešnega, včasih sploh ne. Igralci, vsaj glede lige EBEL, so profesionalci, je pa prisotnih tudi malce več čustev, ker je v igri več denarja. Včasih se zgodi tudi tekma, ki se igra malo bolj na ostro in zato pade tudi kakšna ostrejša beseda. A mislim, da je tako kot v vsakem športu, dlje si notri, bolj si povezan z njimi in imaš s tem tudi več spoštovanja do njih. Med igralci in sodniki se zgradi odnos, ki ga tudi vsi spoštujemo. Tudi sodnik mora namreč spoštovati igralce in njihovo delo, prav tako pa morajo tudi oni spoštovati nas in naše delo. Brez tega ne gre."