Vasilij Žbogar: 650 kratkih sporočil v devetih minutah

Ste bron iz Aten in srebro iz Pekinga že postavili na tehtnico? Atene so bile nekaj posebnega. Če povem po pravici, se sploh ne spominjam podelitve medalj in vrnitve v Izolo. Še dobro, da imam DVD posnetek. Tokrat je bilo drugače. Vedel sem, koliko sem vložil v spremembo tehnike. Na tem področju sva s trenerjem nekoliko zaspala. Toda ob prihodu v Peking sem se dobro pripravil, bistvenega pomena pa je bila želja. Prebujal sem se z mislijo na odličje in odhajal z njo v posteljo.

Dotaknimo se še zadnje regate, pred katero ste bili četrti. Kakšne misli so se vam podile po glavi? V boju za dve kolajni smo bili štirje jadralci. A razmišljal sem o svojem jadranju, kar mi je svetoval tudi trener. Ker sem vedel, da me bo prek malih zaslonov spremljalo ogromno ljudi, sem bil zelo motiviran. Vsem sem želel pokazati, da sem vrhunski jadralec. Pomislil sem na vse podrobnosti. S trenerjem sva na spletu pregledala sto strani o vremenu. Vedela sva, da bo vetra zelo malo. Zato sem namenoma izpustil večerjo dan pred tekmo in zajtrk na tekmovalni dan. Prebudil sem se ob 5.30 in tekel dve uri, da bi izgubil čim več tekočine. Pomemben je bil vsak gram. Bil sem edini jadralec, ki je jadral brez obleke.

Čestitke? Oh. Lahko vam povem, da sem prejel 650 kratkih sporočil v pičlih devetih minutah. Mobilni telefon je omagal. Upam, da mi ga bodo kmalu usposobili, nato pa bom z veseljem prebral vse čestitke.

Bron v Atenah, srebro v Pekingu in zlato v Londonu? Pred Atenami in Pekingom sem bil izjemno motiviran. Nisem razmišljal o barvi medalje. Imel pa sem velikansko željo, ki me je gnala iz dneva v dan. Čakam, da vnovič začutim tisto željo. Ko jo bom, bom lahko uresničil svoje načrte. Sedaj pa me pustite, da uživam v tej medalji. Ha, ha …

Pravite, da ste v zadnjih letih veliko energije posvetili novi tehniki. Ste lahko bolj konkretni? Nekaj let nazaj sem imel jambor pravokotno na veter, sedaj pa jadram pod malce večjim kotom. Pri visenju je dobro, če imam težišče čim nižje. Nekoč je bila tendenca, da smo bili čim bolj ravni, saj smo menili, da bomo tako lažje držali nadzor. Sedaj pa je želja nagnjena barka ter čim nižji položaj jadralca.

So to tehniko osvojili vsi jadralci v vašem razredu? Da. To so storili že pred menoj. Ko mi ni šlo in sem zaostajal za tekmeci, nisem pomislil, da je za vse skupaj kriva tehnika. Moral bi se prilagoditi že pred tem.

Je bilo ob vidnem padcu rezultatske krivulje težko vztrajati pri začrtani poti? Vztrajal sem. Bilo je težko, predvsem meni. Znova gre za tehniko. Želel sem do faze, v kateri mi bo zlezla pod kožo, ne pa da med jadranjem zavestno razmišljam o njej. Tedaj sem treniral še nekoliko bolj.

Pred Atenami ste bili tihi favorit, tokrat ste bili zaradi branjenja brona deležni večje pozornosti. Kako ste sami dojemali to razliko? Ko sem osvojil eno kolajno, se mi pred nikomer ni bilo treba dokazovati. Želel pa sem dokazati sam sebi, da sem sposoben vnovič prijadrati med najboljše tri. Z izjemno željo mi je uspelo. Pritisk je bil velik. A največ pritiska sem si naložil sam. Jasno, tudi mediji in okolica. Toda na štartu regate pozabiš na vse.

Športnik z dvema olimpijskima medaljama ne bi smel imeti večjih težav pri iskanju pokroviteljev. A proračun za tako obsežne priprave vendarle ni mačji kašelj … To je sicer res. A imam srečo, da nastopam v majhnem razredu. V kateremkoli mestu na svetu bom prišel do svojega laserja. Priprave si lahko privoščim, pomaga pa mi tudi Jadralska zveza Slovenije. Večje klase imajo težave, saj morajo s seboj tovoriti barke. Jasno, za to so potrebni kontejnerji.

Boste ostali v laserju ali pa se spogledujete s selitvijo? Trenutno tehtam. Finn ali laser. V slednjem sem že dolgo. Morda bi vsaj v prvem letu novega olimpijskega cikla poizkusil v finnu. Če mi ne bo šlo, se še vedno lahko vrnem.

Zanesljivo pa boste prijadrali do Londona 2012? Če mi bodo pokrovitelji podaljšali pogodbe …

No, po drugi kolajni težav ne bo? Upam, da res ne.

Kaj pa sodelovanje z državo in Olimpijskim komitejem Slovenije? Zlati metalec kladiva Primož Kozmus je bil glede tega dokaj kritičen …

O Kozmusovi kritiki ne vem prav veliko. Lahko govorim o sebi. Sem skromen človek. Ne vem pa, ali je to prednost ali slabost. Ne jadram zaradi denarja, temveč zato, ker v tem uživam. Zaposlen sem na ministrstvu za finance, kar mi zadostuje. S prvo medaljo sem si ustvaril dom, sedaj bom lahko še kaj privarčeval. V moji družini so vsi zdravi, imamo se radi in kakovostno živimo. To mi zadostuje.

Tudi če pustimo politiko ob strani, se ne moremo izogniti rivalstvu med Koprom in Izolo. Slednja je bila po vaši zaslugi znova uspešnejša … To je zdravo rivalstvo. Že od malih nog. Morda imamo prav zaradi tega rivalstva toliko dobrih jadralcev, čeprav imamo morja bolj malo. Veliki jadralski narodi se čudijo, kako lahko država s tako malo morja in 50 km obale osvaja medalje na največjih tekmovanjih.