Uroš Korun: V dveh letih do članske reprezentance

V zadnjem času gre, tako vam kot tudi moštvu, odlično. Ste zadovoljni? Sem. Jasno pa je, da se nikoli ne smeš zadovoljiti. Vselej je lahko tudi bolje. Moja forma je v vzponu, na roke pa mi gredo tudi dobri rezultati našega kluba. Vse je super. V tej sezoni ste se dokončno uveljavili na prvoligaški slovenski nogometni sceni. Čemu pripisujete razloge za uspeh? Zagotovo je na prvem mestu prihod trenerja Slaviše Stojanoviča, ki mi zaupa in stoji za menoj. Upam, da mu z dobrimi igrami vračam zaupanje. Sicer pa je "Slave" odličen trener. O tem, kako dober je, je brezpredmetno razglabljati. Vsi vemo, kaj je dosegel. Z Domžalčani je bil dvakrat slovenski prvak. Vidi se, da ve veliko o nogometu. Ima avtoriteto, je taktično dobro podkovan, njegovi treningi pa so dobri in zanimivi. O njem imam zgolj besede hvale.

Nekoliko manj idealno pa je bilo v zadnjih mesecih v vodstvenih strukturah kluba. Zamenjalo se je kar nekaj ljudi, bilo je burno… Med nami soigralci se to ne pozna. Ni čutiti nobene živčnosti. S tem se nikoli nismo preveč obremenjevali. Mi treniramo in igramo, to je naš posel. Preostale stvari nas ne zanimajo. Ne zanima nas, zakaj in kdo se krega.

Kljub razprtijam vam gre dobro. Trenutno ste na tretjem mestu. Do konca jesenskega dela prvenstva so še štiri tekme. S čim bi bili zadovoljni? Nismo si postavljali nekih ciljev. Toda če razmislim, bi dejal, da bi bil zadovoljen z devetimi točkami. Želim si, da bi zadržali tretje mesto ali pa skočili celo stopničko višje in prezimili na drugem mestu.

Kako je biti član celjske ekipe? Zelo prijetno. Smo prava klapa. Sam se sicer najbolj razumem z Juretom Travnerjem, Darijom Biščanom in Antoniom Pranjičem, s katerimi smo soigralci že od nekdaj, zato je to povsem razumljivo. Toda tudi preostali nogometaši, kot sta Sebastjan Gobec in Martin Šarič, so odlični. Tako na kot tudi ob igrišču. Veliko se družimo tudi zunaj nogometnih igrišč. Z vsemi se razumemo dobro, zato ne čudi, da ekipa niza pozitivne rezultate. To je namreč zelo pomembno.

Česa je Celje sposobno ob koncu sezone? S tem se za zdaj ne obremenjujemo. Gremo iz tekme v tekmo. Zagotovo pa je cilj, da bi se prebili v Evropo. Sicer pa je jasno, da je slovenska liga zelo izenačena. Pri nas lahko vsak premaga vsakogar, zato bo zagotovo še zelo zanimivo. Morda se nam uspe prebiti tudi v boj za vrh. Nikoli se ne ve. Sicer pa lahko v roku dveh, treh let osvojimo lovoriko, ki si jo že dolgo želimo. Če bomo delali pridno in pametno, bi nam skorajda moralo uspeti.

Kdo bo prvak v tej sezoni? Prvi kandidat je zagotovo Maribor, ki je trenutno vodilni in deluje zelo dobro. Interblock je slabo začel, a se vzpenja in bo zagotovo zelo nevaren, potem pa smo tu še mi. Mislim, da se bo o prvaku odločalo v krogu teh treh ekip.

Kaj pogrešate v slovenski ligi? Zagotovo je največja rana naše lige obisk tekem. Če je na tribunah veliko gledalcev, je to nekaj povsem drugega, kot če te spremlja 100 ljudi. To sem občutil, ko smo igrali v Mariboru in je bilo na štadionu 5000 gledalcev. Nekaj povsem drugega, kot pa v Kopru in Ajdovščini, kamor pride zgolj peščica obiskovalcev. Upam, da se bo podobno število navijačev, kot jih je v Ljudskem vrtu, nekoč začelo zbirati tudi v Celju.

Kdo so najboljši posamezniki lige? Zagotovo je prvo ime kapetan Maribora Zoran Pavlovič. Potem bi izpostavil še mojega prijatelja Daliborja Volaša, ki se je zelo izkazal v zadnjih letih. Sicer pa je še veliko zelo dobrih nogometašev. V Sloveniji se igra dober nogomet.

In kdo je nogometaš, ki vas najbolj navdušuje v tujini? Veliko je odličnih vrhunskih nogometašev, toda sam že od majhnih nog najbolj spoštujem zgolj enega. Ronalda, tistega "pravega", ki je igral za Real Madrid, Barcelono, Inter in Milan.

Načrti za prihodnost? Želja vsakega igralca je odhod v tujino. Za zdaj je moja prihodnost vezana na Celje. Tukaj si želim čim bolje odigrati in ekipi pomagati do dobrih rezultatov. Nato pa bomo videli. Čim prej si želim v tujino, saj tamkajšnji nogomet in vse, kar ga obkroža, ni primerljivo z našim. To sem občutil, ko smo z mlado reprezentanco igrali v Angliji. Vsak bi si želel nekoč igrati v takšnem okolju. Če bi se izteklo po mojih željah, bi odšel v angleško ali špansko ligo, ti dve sta mi najbolj simpatični. Se pa ne bi branil niti odhoda v kakšno izmed malce manj kakovostnih evropskih lig. Kdaj? V roku dveh ali najkasneje treh let si želim zapustiti Slovenijo.

Članske reprezentančne ambicije imate? Seveda. Igranje v članski izbrani vrsti je krona kariere vsakega nogometaša. Doslej sem igral za mlajše reprezentance, nekoč si želim obleči tudi dres članske selekcije. Zavedam se, da to ne bo lahko. Trenutno je konkurenca zelo močna, ekipa dosega dobre rezultate. Toda upam, da si bom v prihodnosti z marljivim delom in dobrimi igrami prislužil vpoklic v reprezentanco. V roku dveh let si želim prebiti v člansko vrsto. Jaz bom pridno in trdo delal, na selektorju pa je, ali me bo opazil.

Se lahko Slovenija uvrsti na svetovno prvenstvo 2010? Zagotovo se lahko. Kvalifikacije je začela zelo dobro. Sicer pa je ekipa zelo kakovostna in, kar je še bolj pomembno, v njej vlada odlično vzdušje. O tem nam je v Celju razlagal Aleksander Šeliga, ki je dejal, da se igralci med seboj zelo dobro razumejo in tvorijo dobro ekipo. Če je tako, je mogoče vse.

In kdo je reprezentant po vašem okusu? Zagotovo Robert Koren. Je moderen evropski vezist, ki igra v trenutno najmočnejši evropski ligi. Pri srcu mi je tudi zato, ker je pred leti igral v Celju. Če bi bil nekoč podobno uspešen, kot je on, bi bil zelo zadovoljen.