Šuster: Prvo slovensko dirkališče je bližje, kot se zdi

Gospod Dagmar, slovenski motošport odlično poznate. Kakšno je torej trenutno stanje v tej športni panogi? Smo pred veliko dirko in tudi sami ste omenili, da so težave … Da, položaj je takšen, kot ste rekli. Po svoje paradoksalen, da se zaradi različnih razlogov v športu, ki je izjemno propulziven po vsem svetu, ne samo v Evropi, in v katerem ima Slovenija bogato, več kot 100-letno tradicijo, vedno znova pojavljajo velike težave. V vsakem primeru pa veliko večje težave kot v drugih državah, ki organizirajo tovrstne prireditve. Tako da morajo organizatorji, v tem primeru Društvo Slovenija Avto, skupaj z zvezo in drugimi vložiti izjemne napore, da jim uspe organizirati največje dirke, kot je recimo ta v Ilirski Bistrici ali pa Rally Saturnus in še nekatere.

Kje pa kot predstavnik nacionalne zveze vidite največje rezerve? Kaj je mogoče narediti, da bi bilo vsem skupaj lažje? Ne nazadnje tudi dirkačem … Poglejte, glede prireditev … So formule, vzorci, bolj ali manj znani v tujini. Če vzamemo za primer sosednje Italijo, Avstrijo ali pa druge države, recimo Francijo, je treba povezati več dejavnikov. Po eni strani državo in lokalne skupnosti, po drugi strani zainteresirane sponzorje, seveda je pomemben delež pri financiranju tudi vstopnina, ta z dobro organizacijo in promocijo teh dirk pomeni pomemben vir.

Že med tiskovno konferenco pred dirko v Ilirski Bistrici ste med slovenskimi dirkači opozorili na Aleša Preka. Je on dirkač, ki lahko med Slovenci zdaj poseže najvišje? Da, obstaja "finesa", ki jo pogosto zanemarjamo … Dirka za evropsko prvenstvo v Ilirski Bistrici je pravzaprav sestavljena iz dveh dirk. Obstoja evropsko prvenstvo in posledično tudi evropski prvak za tako imenovane "turistične" avtomobile in tako imenovane "formule". Obe konkurenci sta enakovredni in zato sem jaz na konferenci tudi želel poudariti, da so rezultati Aleša Preka, tako lani kot tudi letos, izjemno dobri in da so glede na to, da nima maksimalno konkurenčnega avtomobila – v Ilirski Bistrici pa ga bo skoraj imel – pri njem resne možnosti za uspeh. Tako na tej dirki kot tudi, no, računamo, da bi s skupnimi močmi tudi v prihodnjem letu, glede na njegovo starost (30), poskušali ujeti zadnji vlak, da bi Slovenci dobili evropskega prvaka v avtošportu, kar nam do zdaj še ni uspelo.

Kaj bi sporočili vsem ljubiteljem slovenskega motošporta? Zakaj se zadnji konec tedna v avgustu splača obiskati dirko v Ilirski Bistrici? Preprosto zato, ker ta dirka pomeni najvišji rang tekmovanja v gorsko-hitrostnih dirkah. Kot je znano, svetovnega prvenstva ni, saj je to tekmovanje odprto tudi za dirkače z drugih celin, tako da višjega ranga v Sloveniji v tovrstnem avtošportu ni mogoče doseči. Mislim, da imamo srednjeročno možnost, da to dosežemo v reliju, na krožnih dirkah ostaja dolgoročni projekt. Če za konec še malce špekulirava … Kdaj bo Slovenija dobila dirkališče? Ja … (smeh)

Resno? Resno. Takole bom rekel: ta tema me obremenjuje že okoli 35 let v takšnih ali drugačnih vlogah in sem tudi že malo utrujen od vedno novih zamisli in optimističnih napovedi, ker če bi se uresničila le četrtina, bi Slovenija imela že vsaj pet dirkališč. Ampak zdaj mislim, da je stvar bližje, kot se zdi, in morda se bo to vendarle v prihodnjih petih letih tudi resnično zgodilo.

Zelo lepo bi bilo … Jaz sem optimist.