Rudi Zavrl: Potrebno bo počakati do januarja

Bo 59-letni diplomirani pravnik, ki je slovenski nogomet od sramežljivih začetkov v uvodnih letih državne samostojnosti popeljal do senzacionalnih zaključnih nastopov na EP 2000 in SP 2000, nato pa po nekajletnem iskanju identitete uspehov željno občinstvo znova razvadil z rezultati Kekove čete na poti do SP 2010, nadaljeval s poslanstvom predsednika? O tem bo več zaupal v naslednjih vrsticah, za začetek pa se bomo pomudili pri končni oceni počasi se iztekajočega leta 2008.

Kako je leto 2008 minilo v očeh predsednika NZS? S tistim delom, ki je najbolj na očeh javnosti, to so reprezentančni nastopi, moramo biti zadovoljni. Tu je z odmevnimi tekmami največji pečat pustila članska reprezentanca. Odločitev, da bodo domače tekme v Mariboru, je bila izjemno dobrodošla. Reprezentanca je v kvalifikacijah dve tekmi zmagala, eno igrala neodločeno in eno po enakovredni igri s Češko izgubila, tako da sem za prihajajoče leto optimist. So pa bile uspešne tudi druge reprezentance, predvsem tisti do 17 in 19 let, ki sta se uvrstili v nadaljne kvalifikacije za EP, ženske so v dodatnih kvalifikacijah za EP igrale z Ukrajino in dosegle lep uspeh, mlada futsal reprezentanca do 21 let pa je v St. Peterburgu nastopila na EP. Z reprezentančnim nogometom smo lahko zelo zadovoljni, prav tako z dvigom zanimanja med navijači. Občinstvo želi videti dobre predstave in zmage. Če je odziv reprezentance enak, to postreže s silnim zanimanjem in tudi večjim obiskom na tekmah.

Po skromnih rezultatih v kvalifikacijah za EP 2008 v medijih ni manjkalo resnih kritik glede vodenja selektorja Matjaža Keka. Sami ste vztrajali pri tem, da Mariborčan nadaljuje s potjo tudi v kvalifikacijskem ciklusu za SP 2010. Poteza se je, sodeč po rezultatih, izkazala za več kot pravilno. V nogometu je fluktuacija vedno prisotna. Trenerji prihajajo in odhajajo. Uspeh je tisto, kar je edino merilo, ni pa vedno odvisen samo od selektorja, ampak gre za splet dejavnikov. Z Matjažem Kekom v vlogi selektorja sem zadovoljen. Dobro dela. Upam, da bomo v letu 2009 tudi tako dobro sodelovali.

Kateri izmed njegovih izbrancev pa vas je v letu 2008 najbolj navdušil? Predvsem tisti, ki so nosilci igre reprezentance, to so Milivoje Novakovič, Samir Handanovič in Robert Koren, ne smem pa zanemariti tudi vseh drugih, ki nastopajo in se trudijo. V glavnem so vsi profesionalci, ki igrajo v tujini, tako da vedo, kaj je njihov posel.

Velja v prihodnjem letu na seznamu reprezentantov pričakovati še kakšno novo ime? To je pač težava slovenskega nogometa. Težava majhnosti in selekcije. Gotovo bi bilo fino, če bi kakšni igralci iz slovenske lige prišli zraven. Osebno se nisem nikdar v to spuščal, ampak očitno je še vedno opazna razlika med našo in tujimi ligami, tako da bo najverjetneje zasedba ostala bolj ali manj enaka.

Kakšno pa je vaše mnenje o organiziranosti PrveLige Telekom Slovenije, ki spada pod okrilje Združenja nogometnih prvoligaških klubov (ZNPL)? Liga je iz dneva v dan boljša. Gre za to, da so klubi vedno bolj organizirani, da je infrastruktura boljša, transparentnost poslovanja pa že skoraj popolna. Klubi zdaj živijo v okviru svojih finančnih zmožnosti in seveda glede tega vidika ni več težav. Gre pa zdaj za nadgradnjo in vprašanje, ali nam bo uspelo na štadione pripeljati več gledalcev. Nogometa je zdaj na televiziji toliko, da je to lahko eden od razlogov za slabši obisk, ampak ne bomo obupali. Nogomet se pri nas igra že blizu sto let in se bo še igral. Potrebno je upati.

Kaj pa zlovešča gospodarska recesija? Gotovo bo oplazila tudi nogomet, predvsem v prvi fazi klube. Tu bo treba ustvariti neke mehanizme solidarnosti in pomoči. Nihče drug nam ne bo pomagal kot le sami sebi. Tu ne gre računati na kakšno pomoč od zunaj. Mislim, da smo vsi, ki delamo v nogometu, dovolj izkušeni in da imamo dovolj kakovosti, da lahko iz te prihajajoče krize pridemo ven še močnejši.

Sodeč po odkritih težavah klubov, v zadnjem času je najbolj nepredvidljivo na Ptuju in v Celju, bodo proračuni deležni temeljitih sprememb … Najbrž ne bodo težave samo proračuni. Te se bodo sami po sebi znižali, lahko pa nastopijo tudi težave z izstopi kakšnih klubov iz tekmovanj, kar bi si najmanj želeli. Upam, da bodo vodilni funkcionarji v teh težkih časih našli neke instrumente pomoči in zagotovili kontinuiteto svojega dela.

Iz prvoligaškega povprečja, navsezadnje tudi na lestvici, izstopa nogometni klub Maribor. Maribor je že sam po sebi športno in nogometno mesto. Tam si občinstvo resnično želi nogomet, ga razume in terja od vodstva kluba, vsaj za slovenske razmere, da ga pelje vedno proti vrhu. Uvrstitev je logična posledica dobrega dela v klubu, tu velja izpostaviti predvsem Zlatka Zahoviča in Darka Milaniča. Če bi me povprašali o favoritih prvenstva, bi najprej rekel, da so zame vsi klubi enaki, ampak gledano po kakovosti pa resnično izstopa Maribor. Pa tudi po organizaciji in občinstvu. Izstopa tudi Celje, kar ni presenetljivo, saj se zelo dobro dela, predvsem v smislu trenerja in nove selekcije igralcev, presenečenje je zagotovo Nafta … Liga je majhna, a se bo prvak najbrž iskal v okviru teh treh klubov.

Maribor se spogleduje z osvojitvijo ''dvojne krone''. Bo prihodnje leto dočakal tudi trenutek, ko bo Ljudski vrt gostil finale pokalnega tekmovanja? Tu je še nekaj odprtih vprašanj. Po eni strani bi morali klubom zagotoviti povsem enakopraven položaj. Zaenkrat še ne vemo, kdo bo igral v finalu. Celje je že izpadlo, Maribor pa je še v krogu kandidatov. Teoretično lahko tudi Maribor izpade … Zdaj bo treba pretehtati pozitivne in negativne vidike. Odločitev bo znana januarja, najkasneje februarja. Vsekakor pred polfinalnimi tekmami.

Vam je kot Ljubljančanu všeč spoznanje, da je Olimpija z jesenskim naslovom vedno bližje težko pričakovani ''ekspresni'' vrnitvi v elitni klubski razred? Vsak objektiven poznavalec slovenskega nogometa pričakuje in si želi, da bi imela Ljubljana poleg Interblocka čim prej še Olimpijo, ki je blagovna znamka in že dolgo časa prisotna na slovenskem športnem prizorišču. Enako velja tudi za Muro.

Je zaradi recesije v resni nevarnosti tudi višina sredstev, s katerimi razpolaga NZS? Mislim, da ne. Viri sredstev, s katerimi se financira NZS, so dolgoročni. Imamo sklenjene pogodbe, tu gre predvsem za prodajo televizijskih pravic, sponzorske pogodbe, pa tudi za prihodke od vstopnic, ki so, kot sedaj vidimo, nad pričakovanji, tako da jih prvič sploh nismo všteli v izračun. Kratkoročno, po letu ali dveh, kakšnih težav še ne bo, lahko pa se pojavijo kakšne pri klubih.

Bliža se volilna skupščina NZS, ki bo odločila o novem oziroma starem predsedniku NZS. Ko ste bili izbrani še petič zapored, ste dejali, da bo to vaše zadnje obdobje na odgovornem mestu. Boste pri tem vztrajali? Kar se tiče mene osebno, ta trenutek težko povem kaj več o tem, kaj se bo zgodilo z mano. Volilna opravila bodo tekla januarja in februarja, volitve bodo okrog 20. februarja. Januar bo pravi čas za odgovor na vprašanje, ali bom kandidiral za predsednika. V nogometu je tako, da so prisotni vzponi in padci, uspehi in neuspehi, potrebno pa je delati kontinuirano. Kar pa se tiče volitev, menim, da pri športnih organizacijah, kakršna je NZS in še kakšna druga, ni nujno, ali pa ni potrebno, da bi vlekli tesno vzporednico s političnim sistemom. Tukaj kakšne velike predvolilne kampanje niso potrebne. Bolj se mi zdi pomembno, da pride do neke velike stopnje konsenza med članicami, ki tvorijo tako zvezo. To so v našem primeru Medobčinske nogometne zveze (MNZ), trenerji, sodniki, klubi in šele po tem, je to lahko posledica neke kandidature. Z njimi se bom pogovoril in preveril njihova stališča, šele nato pa odločil za ponovno kandidaturo. Treba bo torej počakati do januarja.

Ampak če prisluhnete vašemu srcu, bi še ostali štiri leta predsednik? Težko rečem. Po eni strani je obdobje, ko sem na čelu, res dolgo, čeprav ni to nič nenavadnega za takšne športne organizacije, po drugi strani pa so prisotni izzivi in če ima nekdo rad šport, vedno razmišlja o teh stvareh.

Kaj pa opozicija? Težko bi jo komentiral, ni pa niti najbolj nujno, da je opozicija prisotna v takem smislu, kot je že bila v preteklosti in ko smo imeli določene težave (novembra 2006 je bilo speljano glasovanje o razrešitvi, op. p.). Mislim, da so ti časi že mimo.