Novi Križaji, Petroviči, Koširji …

... pa da razmere za zares vrhunske rezultate v slovenski smučarji niso povsem idealne in ''enakopravne'' s tistimi, v katerih se kalijo mladi upi v smučarsko razvitejših državah. Kljub temu pa se za prihodnost slovenskega alpskega smučanja ni bati. Zadnji primer uspešnega mladega smučarja je primer Mihe Hrobata, člana ASK Triglav iz Kranja. Petnajstletni fantič je na pokalu Topolino, kjer sta zmagala tudi znamenita Ingemar Stenmark in Alberto Tomba, letos je bil že 49., in velja za največjo tovrstno prireditev na svetu, dosegel izjemen uspeh, zmagal je v veleslalomu, v slalomu, dan prej pa je žal odstopil. Z njim smo se pogovarjali o dosedanjih uspehih in načrtih za naprej …

Miha, že v slalomu ste na pokalu Topolino veliko obetali, po prvem teku vodilni, pa potem odstop, drugi dan veleslalom in ''pravica skazica'', kot radi rečemo. Kako ste se po neuspehu v slalomu zbrali za veleslalom? V smučanju je pač tako, da kdor smuča malce počasneje, nima težav na progi. Sam ne znam še smučati ''z glavo'', ampak grem ponavadi ''na glavo''. In zato se dogodi tudi kak odstop, posebno v slalomu. V veleslalomu pa ni bilo lahko, vsekakor, posebno zato, ker je bil pritisk velik že od vikenda prej, ko mi ni uspelo zaključiti obeh tekem na pokalu Loka, mednarodni tekmi na Starem Vrhu. Trener Matjaž Peneš mi je bil v ogromno pomoč, saj me je na štartu znal pomiriti. Prednost po prvem teku je bila zadostna, da je bilo v drugem malce lažje, kljub temu da so me organizatorji pustili čakati na štartu drugega teka veleslaloma celih pet minut zaradi popravil proge. Italijanski tekmovalec je bil takrat še na drugem mestu.

Uspeh na pokalu Topolino je seveda vaš največji dosedanji uspeh, kako naprej, novi izzivi? Morda že razmišljate tudi o FIS tekmah v starejših kategorijah? Pokal Topolino je 'legenda' v otroškem smučanju. Primerja se ga lahko s kitzbühlskim smukom, olimpijskimi igrami. Že uvrstitev v reprezentanco je velik uspeh, zmaga pa je nekaj enkratnega. Lahko bi rekel, da sem v otroškem smučanju dosegel vse cilje, ki sem si jih zastavil. A pot je še dolga. V naslednji sezoni se bo začelo vse od začetka, bom 'zelenec' v odraslem smučanju. Ko se pogovarjam s starejšimi prijatelji, ki so že v FIS-u, me malo strašijo, a vidim, da ni tako zelo hudo. Bo pa res potrebno kar dobro delati.

Ste se kljub rosnim 15 letom že odločili za profesionalno smučarsko pot? Najprej šola, potem smučanje. V osnovni šoli Simona Jenka mi gredo zelo na roko, letos bom zaključil deveti razred, od jeseni pa bom v okviru nacionalnega panožnega centra obiskoval Ekonomsko gimnazijo v Kranju, kjer imajo tudi zelo dober odnos do športnikov. Zavedam se, da so naslednji uspehi še daleč, zato je tudi šola zelo pomembna. A enkrat bom zmagal na tekmi svetovnega pokala, obljubim.

Ta pa zahteva obilo odrekanja, vztrajnosti, za uspešno pot ni dovolj zgolj talent, ampak tudi veliko dela? Precej treniramo, redno vstajamo pred šesto, večina jesenskih priprav je na avstrijskih ledenikih, kondicijski treningi vsak dan v tednu. Precej manjkam v šoli, razlage ne slišim, a mi zaenkrat kar uspeva. A se najde tudi čas za prijatelje in košarko. A smučanje mi pomeni toliko, da mi vse to res ni težko. Nenazadnje pa sem videl že kar nekaj smučišč v Evropi, smučali smo tudi v Argentini pred nekaj leti, letos me čaka še ena tekma v Val d'Iseru.

Vse skupaj v smučariji pa je povezano tudi s kroničnim pomanjkanjem denarja, s financiranjem …Verjetno sta vas doslej finančno podpirala klub in starši? Kako naprej? So vložki veliki? Smučanje na žalost res ni poceni, a skozi uspehe se najdejo tudi sponzorji, zaenkrat predvsem v opremi. Večina financ pa je res na klubu in starših. V Alpskem smučarskem klubu Triglav iz Kranja se dela dobro, predvsem pozimi skozi organizacijo tekmovanj, tudi komercialnih, nam omogočajo res kakovostno delo. Nenazadnje imamo najboljšega trenerja! Smučarska zveza Slovenije podpira nastanek Nacionalnega panožnega centra v Kranju, kar nam bo omogočilo še boljše delo, koordinirano ukvarjanje s šolo in smučanjem. Sponzorje bo potrebno najti, z nekaterimi že sodelujem, imam odličen mobilni telefon, tudi opremljevalci so zadovoljni.

Kje se vidite čez dve, tri leta? Mnogi so tudi v smučanju po izjemnih rezultatih v mlajših kategorijah pogoreli? Nič ni zagotovljeno, eno obdobje zaključujem, drugo, resnejše, se začenja. Delal bom po najboljših močeh, resno in zavzeto. Svetovnega pokala ne zmagaš samo s talentom in željo, precej bo treba še presmučati. Ekipa je dobra, kar nekaj nas je, ki se dobro zapeljemo že danes in ni ga zlomka, da ne bi nekomu uspelo na dolgi rok. Naslednje leto je olimpijski festival mladih na Češkem, čez dve leti olimpijske igre mladih v Innsbrucku, potem bo počasi čas za kako mladinsko svetovno prvenstvo. Svetovni pokal pa čez kakih pet, šest let, je le potrebno nabrati izkušnje in znanja. Letos sem bil sicer že predtekmovalec na veleslalomu v Kranjski Gori, toliko, za preizkušnjo. Moram priznati, da je kar dobro 'drselo', ledeno je bilo, a zelo zanimiva izkušnja. Voziti na isti progi kot kasneje Ted Ligety, Carlo Janka, Marcel Hirscher je bilo res užitek. Sem pa trmast in do sedaj mi je uspelo doseči zastavljene cilje, upam, da bo tako tudi v prihodnje! In ni ga športa čez smučanje!