Nikola Nikezić: Ne morem brez televizorja

Črnogorski napadalec bo skušal s soigralci v napadu nadomestiti vrzel, ki je nastala po odhodu Valterja Birse in Mirana Burgiča ter nadaljevati uspehe zadnjih sezon. Svoje pa je povedal tudi v Sportalovi "Desetmetrovki".

Bi se še enkrat odločili za kariero športnika? Da. Nikoli mi ni žal, da sem postal nogometaš.

Največje veselje in razočaranje v življenju? Najbolj vesel sem bil, ko sem v državnem prvenstvu SČG pri 18 letih zadel proti Crveni zvezdi, največje razočaranje pa sem doživel, ko nisem bil odpotoval na mladinsko EP v Nemčijo, kjer so moji vrstniki SČG postali podprvaki. Udeležbo bi si po vseh kriterijih, tako športnih poznavalcev kot športnih novinarjev, tudi zaslužil.

Oseba, ki ji najbolj zaupate je … To so starši.

Najljubši kraj za oddih in kraj, ki ga ne marate? Najlepše je doma, v Črni gori, kjer se rad predajam užitkom na tamkajšnjih plažah. Ne maram pa turške Antalyje.

Ste že kdaj poskusili srečo v igralnici? Sem, vendar le za manjši denar.

Ste vraževerni, imate kakšen ritual? Nisem vraževeren in tudi nobenega posebnega rituala nimam.

Razvade. Ste s čim zasvojeni? Najbolj z gledanjem televizije.

Medij, ki vam je najbliže? Časopisi in internet. Od časopisov najraje prebiram Sportske novosti in Ekipo, od spletnih strani pa mi najbližje prav SiOL-ov Sportal, ustavim pa se tudi na ostalih nogometnih straneh.

Kako se spopadate z dejstvom, da ste javna oseba? S temi stvarmi se ne obremenjujem. To pač vzamem v zakup.

Avtomobil oziroma prevozno sredstvo? Trenutno se prevažam s Fiatom - Grande Punto.