Na trening s pištolo - tudi to so Ferski otoki

Suðuroy. Prvoligaški klub, nastanjen v Vagurju, nekje na sredini letalske poti med Škotsko in Islandijo. Med vratnicama pa nasmejan Slovenec, ki se še ne želi vrniti v domovino. ''Tu sem našel svoj mir. Počutim se krasno. Ljudje so prijazni, država je zelo urejena, služb resnično ne manjka, standard pa trikrat višji kot slovenski. Edina težava je vreme,'' sporoča Stanislav Kuzma, ki ga je po prihodu v državo, ki še vedno večini Slovencev predstavlja ogromno neznanko, najbolj presenetila sproščenost. Pri ''ribičih'' je ne manjka. Navkljub športnim neuspehom. ''Sploh se ne 'sekirajo' po porazu. To me je zelo zmotilo, saj sem v slačilnici po porazu vedno slabe volje, drugi pa me začudeno gledajo in tolažijo, češ da bo že boljše in da ni pravega razloga za jadikovanje. V tem pogledu smo si zelo različni,'' razmišlja 34-letni vratar. Če bo slovenska reprezentanca izpolnila cilj in si priigrala tri točke, se slačilnica gostiteljev torej ne bo spremenila v prostor za objokovanje. Takšni so pač ''severnjaki'', ki so jih še dodatno učvrstile nehvaležne vremenske razmere.

Umora ni bilo že 15 let

Kaj pa prva liga na Ferskih otokih? ''Igra se malce drugačen nogomet. Bolj na moč. Tehnično znanje pri igralcih šepa, drugače pa uživam.'' Da se je odločil za Ferske otoke, se lahko zahvali danskemu menedžerju, ki je predlani poklical prijatelja iz Nemčije. Takratnega soigralca Kuzme na Cipru, kjer ni bil zadovoljen z marsičem. ''Dejal je, da potrebuje ferski klub Suðuroy vratarja. Rekel sem si, zakaj pa ne in odšel. Ni mi žal.'' Njegovo dekle je ostalo v Sloveniji, ga pa obišče nekajkrat na leto. Njegovi soigralci so vsi po vrsti amaterji. Tudi večina reprezentantov, le peščica je prerasla povprečno raven in se preselila v tujino. ''Z nekaterimi sem dober prijatelj. Opravljajo vse možne poklice. So policaji, bankirji, ribiči, gradbeniki, krovci, električarji …,'' je našteval osnovni vir dohodkov ferskih reprezentantov, ki so v tem ciklusu že osvojili točko. In to v tekmi s severnoirskimi ''profesionalci'', ki jim po remiju brez zadetkov ni bilo do šale. ''Moj soigralec je policaj. Na trening pride v uniformi, opasan s pištolo, se nato preobleče v nogometno opremo, po treningu pa spet obleče uniformo. Njegova služba je sanjska, saj tu ni kriminala. Umora ni bilo že 15 let. Tako mu ne preostane nič drugega, da se vozi gor in dol po deželi in se posveča prometu.''

Trenira najbolj obetavne mlade vratarje

Na Ferskih otokih bi rad ostal tudi v prihodnje, saj se spogleduje s trenerskim delom. ''Vidim ogromen potencial. Trenerji so milo rečeno smešni, primanjkuje jim veliko, sam pa sem že opravljal določene seminarje. Enkrat na teden tudi treniram najbolj obetavne mlade vratarje, je pa težava, ker to poteka na drugem otoku, do njega pa potrebujem z ladjo vsaj dve uri.''

Nogomet ni ravno prva zabava ''ribičev''. Tudi prihod Kekove čete ni dvignil posebnega zanimanja, tako da se na tribunah štadiona v Toftirju pričakuje okrog tisoč gledalcev. ''Govoril sem z domačini, ki večinoma nočejo na tekmo. Odmahujejo in pravijo, da jih pač ne zanima. So pa tudi drugi, ki bodo odšli na dvoboj, med njimi pa ne manjka optimistov, ki so prepričani, da bo Slovenija padla. Tako me tudi na šaljiv način provocirajo, a jim rade volje odvrnem, da bo to nemogoče,'' je samozavesten Prekmurec, ki je v četrtek obiskal rojake v hotelu.

Že pred prihodom slovenske nogometne odprave je bil v stiku s selektorjem, ki se je lahko prek njegovih opažanj še bolj prepričal o tukajšnjih nepredvidljivih pogojih. So Ferci namerno pripravili še slabše pogoje? ''Igrišče je takšno celo leto. Trava je pač drugačna, spužvasta. Včeraj so jo pokosili. Največja težava pa je veter. Ferci skušajo to izkoristiti sebi v prid, saj na tem štadionu vedno piha, oni pa znajo igrati z vetrom. V Torshavnu, glavnem mestu, je drugače boljše igrišče. Tudi širše, pa še manj piha, a so nalašč tekmo preselili v Toftir, kjer bodo lažje sestavili 'bunker','' dodaja nekdanji vratar Beltincev, Korotana, Maribora, Nafte in Olympikosa iz Nikozije. Se jim bo poteza obrestovala? Upajmo, da ne.