Rok Viškovič

Torek,
17. 3. 2009,
21.38

Osveženo pred

9 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Torek, 17. 3. 2009, 21.38

9 let, 2 meseca

Milan Osterc: Starejši še nismo za odpis

Rok Viškovič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Milan Osterc je bil junak 24. kroga PrveLige Telekom Slovenije. Zabil je dva gola za zmago Hita Gorice v Lendavi in dokazal, da je za nasprotnikove vratarje še vedno lahko nevaren kot kobra.

V soboto ste s 4:1 premagali Nafto v gosteh. Hit Gorica je sploh prva, ki ji je v tej sezoni uspelo zmagati v Lendavi. Seveda smo bili po tekmi malce presenečeni, saj nismo pričakovali tako prepričljive in visoke zmage. Pričakovali smo težko in izenačeno tekmo, a smo vseeno verjeli, da bomo zmagali. Da bomo do treh točk prišli na tako spektakularen način, si nismo mislili. Toda v tekmo smo šli sproščeno, kar se nam je obrestovalo. Vseh 90 minut smo igrali zelo dobro in kontrolirali potek dogodkov na igrišču, zato je končni razplet povsem zaslužen.

Je za uspeh najbolj zaslužen Miran Srebrnič, ki je na tej tekmi debitiral v vlogi glavnega trenerja? Malce je na uspešen rezultat zagotovo vplivala tudi menjava trenerja, čeprav je težko reči, da se je v zadnjih dneh veliko spremenilo. V enem tednu se ne da narediti veliko. Je pa res, da je novi trener priložnost ponudil nekaterim preverjenim, starejšim igralcem, ki pri prejšnjem trenerju v zadnjem času niso dobivali veliko priložnosti. Starejši smo dokazali, da še nismo za odpis. Tudi to, da je zaigral z dvema napadalcema, se mi zdi velik plus. Vseeno pa se mi zdi najbolj odločilen pri tem, da smo zmagali, preklop v naših glavah. Bili smo z glavami pri stvari, kar se je obrestovalo. Sicer pa je Srebrnič prava rešitev za klub, saj odlično pozna tukajšnje razmere. Je legenda kluba, ki je celo kariero nosil goriški dres, nenazadnje pa je bil tudi pomočnik prejšnjega trenerja. Verjamem, da se bo dobro znašel.

Kje tiči vzrok za slabe rezultate pri prejšnjem trenerju, Primožu Glihi? Težko je govoriti o tem, kaj je bilo narobe. Morda ni bilo najbolje, da so nekateri mlajši igralci prehitro dobili priložnost. Morda so v ''ogenj'' prišli malce nepripravljeni. V nogometu je tako kot v življenju. Ne moreš prehitevati dogodkov. Če je tako, se marsikaj lahko zalomi. Toda dobra stran tega je, da smo zdaj dobili nekatere igralce, na katere bomo lahko v prihodnosti računali. Sicer pa bi se lahko pod vodstvom prejšnjega trenerja marsikaj obrnilo tudi drugače. Na tekmah proti Rudarju in Domžalah, denimo, smo imeli sprva veliko priložnosti za gole, ki pa jih nismo izkoristili. Nato smo zadetek prejeli in točke so splavale po vodi. Toda s tem se ne obremenjujemo več. Kar je bilo, je bilo. Zdaj imamo novega trenerja in upamo, da bomo spet razveseljevali naše navijače.

V tej sezoni ste na 20 prvenstvenih tekmah zabili pet golov, od tega dva na zadnji tekmi. Verjetno manj, kot ste pričakovali? Res je. Dejstvo je, da nisem zadovoljen z doseženim. Do konca sezone je še nekaj tekem in skušal bom popraviti svojo statistiko. Upam, da se bo moja forma dvigovala in bom prišel do številke desetih zadetkov. V jesenskem delu sem igral pod pričakovanji. Enostavno sem težko prihajal do priložnosti. Težko se spomnim tekme, v kateri sem imel dve priložnosti, medtem ko sem jih imel v soboto vsaj štiri. Morda tiči razlog v tem, da poleti nisem opravil priprav. S sezono smo namreč zaradi nastopanja v pokalu Intertoto začeli zelo zgodaj, pred tem pa sem bil nekaj mesecev poškodovan in nisem treniral. Toda zdaj je to za mano in verjamem, da bom igral iz tekme v tekmo bolje.

Dvanajst tekem pred koncem prvenstva ste na šestem mestu. V pokalu Hervis ste v polfinalu. S čim bi bili zadovoljni ob koncu sezone? Eno je jasno. Ekipa ima veliko večji potencial od rezultatov, ki jih je doslej pokazala. Verjamem, da še vedno ni prepozno, da jih uresniči. Še vedno se lahko borimo za najvišja mesta. Potrebno bo nanizati štiri, pet zmag in kmalu bomo spet pri vrhu. Upam, da nam uspe. Za slovenske razmere imamo zelo dobro ekipo. V moštvu nas je nekaj izkušenih nogometašev, ob njih pa je še veliko nadarjenih fantov, ki jih Gorici nikoli ni manjkalo. Iz sezone v sezono prihajajo mladi nogometaši in tako bo tudi ostalo. Za prihodnost goriškega nogometa se ne gre bati. Cilji v pokalu? Za zdaj nas bolj zanimajo prvenstvene tekme, čeprav je dejstvo, da bi lahko do Evrope prišli tudi v pokalu. V polfinalu igramo proti Luki Koper in imamo velike možnosti za napredovanje v finale. Če nam to uspe, pa se lahko v finalu, v katerem je zgolj ena tekma, zgodi marsikaj. Gorica je navajena osvajanja lovorik in zakaj ne bi osvojili še ene?

Fant, ki v vaši ekipi najbolj obeta, je Etien Velikonja. V tej sezoni je zabil že enajst prvenstvenih golov. Je pri 20 letih nared za odhod v tujino? Vse je odvisno od njega. Toda če bo po koncu sezone dobil pravo ponudbo, ki bi ga zadovoljila, je pravilno, da odide. Je pa jasno, da ne sme prehitevati dogodkov. Mora najti sredino, v kateri bi lahko ustrezno napredoval. Preskok iz slovenske lige v tujino je zahtevnejši, kot si marsikdo predstavlja. Potreboval bo čas, da se privadi na močnejši ritem treningov, bolj kakovostne nogometaše in še marsikaj. A ker gre za zelo delovnega in pridnega fanta, verjamem, da mu bo uspelo. Sicer pa ima še ogromno prostora za napredek. Res je, da je v tej sezoni zelo napredoval in pridobil na moči ter samozavesti, a verjamem, da je sposoben še veliko več.

Medtem ko je on na začetku svoje nogometne poti, gre vaša počasi h koncu. Stari ste 33 let. Do kdaj nameravate igrati? Ne vem, s tem se še ne obremenjujem. Dokler se bom počutil dobro in bom užival v nogometu, bom igral. V Novo Gorico sem se preselil predvsem zaradi družine in se zelo dobro počutim, zato bom kariero skorajda zagotovo sklenil tukaj. Kdaj bo to, ne vem. Pogodbeno sem s klubom vezan do konca prihodnje sezone in za zdaj je cilj, da pogodbo izpolnim. Kaj bo sledilo, še ne morem napovedovati.

Najbolj plodna leta nogometne poti ste doživeli tudi v dresu reprezentance, v kateri ste na 44 tekmah zabili osem golov in pomagali krojiti najbolj uspešne zgodbe slovenskega nogometa, od katerih je minilo že skorajda sedem let. Lahko izbrana vrsta, ki jo vodi Matjaž Kek, ponovi dosežke ekipe, ki jo je vodil Srečko Katanec? Zakaj pa ne? Slovenija ima v teh kvalifikacijah realne možnosti za odmevnejši rezultat. Zdaj igra proti Češki doma in Severni Irski v Belfastu, kar bosta bržčas odločilni tekmi kvalifikacij. Če bomo na teh dveh tekmah zmagali, se lahko nadejamo uvrstitve na svetovno prvenstvo. Upam, da nam bo uspelo. To bi si zaslužili, saj imamo trenutno manj točk, kot bi jih lahko osvojili. Žal mi je, da smo proti Poljski in Češki v gosteh osvojili zgolj točko. Na teh tekmah smo igrali odlično in bi si zaslužili več, kot smo dosegli. Upam in verjamem, da se nam bo to zdaj vrnilo. Imamo odlične posameznike, ki igrajo v zelo pomembnih evropskih klubih, zato verjamem v uspeh. Če bo selektorju te posameznike uspelo združiti v celoto, bo prej ali slej prišlo do velikega uspeha in slovenski navijači se bodo spet lahko veselili.

Zelo močna je slovenska reprezentanca predvsem v napadu … Napadalci, ki jih ima Slovenija, so res kakovostni. Ne vem, če smo kdaj sploh imeli toliko dobrih napadalcev. Milivoje Novakovič, ki je po mojem mnenju najboljši napadalec nemške lige, Zlatko Dedič, ki že vrsto let igra v Italiji, Zlatan Ljubijankič, ki se vse bolj uveljavlja v Belgiji in ima ogromne potenciale, in še bi lahko našteval. V napadu je Slovenija močna, kot še nikoli ni bila.

Vam misli še uhajajo v leti 2000 in 2002, ko ste nastopili na evropskem in svetovnem prvenstvu? Sem in tja še vedno. Vsekakor so to spomini, ki bodo ostali za vse življenje. Ko se dobimo s prijatelji, velikokrat nanese beseda na zlate čase slovenskega nogometa, pri katerih sem sodeloval. O teh časih je vselej prijetno govoriti. Tudi z nekaterimi soigralci iz reprezentance se še slišimo. Vedno se je lepo spominjati teh dni. Iz tistega časa je ostalo tudi nekaj negativnih izkušenj, a so se v spomin vseeno veliko bolj vtisnile tiste pozitivne, ki bodo ostale za vselej.