Marta Bon: Bil bi mi izziv voditi Valceo

Po 14 letih se je vrnila na Krim in sprejela odgovorno nalogo "revolucionarke", kar se je 47-letni dami, nekdanji rokometašici, trenerki in selektorki sprva zdelo kot misija nemogoče. A najprej je okoli sebe izbrala prave ljudi, ki mislijo podobno kot ona, nato pa začela s prenovo "ranjenega" kluba z Galjevice. Iz mlade ekipe je v letu dni naredila več, kot bi si kdo lahko zamislil. Vseeno pa ni evforična, saj ve, da jo čaka v nadaljevanju mnogo težje delo, ki bo povezano predvsem z večjimi ambicijami.

Rezultatski cilj v Evropi je letos dosežen, v kolikšni meri pa ste uresničili igralne cilje? Mislim, da smo jih uresničili v veliki meri. Ne ravno 100-odstotno, saj vedno obstaja še rezerva. Pokazalo se je, katere igralke so bile in bodo vrhunske posameznice. Nekatere so naredile pomemben korak naprej, zjasnila se je slika, katere izmed mladih bi lahko dosegale vrhunsko raven v prihodnosti. Kar pa je tudi povsem življenjsko, videli smo, kdo nima sposobnosti in lastnosti, ki so nujne za vrhunske dosežke.

Večina igralnih mest je bila solidno izpopolnjenih. Pa vendarle, kje vidite najbolj šibke točke? Za cilje, ki smo jih imeli, je bila ekipa solidno strukturirana. Predvsem pa smo nekatere stvari prilagajali. Igrali smo denimo z eno krožno napadalko, zato je Ljudmila Bodnjeva na primer igrala pretežno v napadu, ostale so bile za letos primerne. Jasno pa mi je, da bo potrebno za višje cilje nekatere igralke še naprej razvijati, morda pa pripeljati še kakšno okrepitev.

Pa vendarle se zdi, da sta strategija in načelo Krima Mercatorja šla nekoliko navzkriž z dejanskim stanjem, sploh ob razmerju priložnosti slovenskim in tujim igralkam … Prepričana sem, da so vse igrale dovolj. Ne gre za proces ene sezone, pač pa za večletni proces. Tiste Slovenke, ki so bile kakovostne in so prepričale mene in soigralke, da se z njimi lahko zmaguje, so igrale in bile pomembni člen in tiste bodo ostale še naprej.

Mladost je postala ena izmed vrlin po vašem prihodu na Krim Mercator. So dekleta v tem letu naredila tudi miselni preskok? To je bil eden izmed momentov, ki smo mu namenili veliko pozornost. Hotela sem, da spremenimo miselnost, zato sem vesela, da so se punce bliskovito odzivale na mojo filozofijo ter način vodenja. Hitro so sledile, v čemer vidim glavni dejavnik, da smo premagovali tudi zelo zveneče nasprotnike. Nenazadnje tekmice, ki imajo veliko več izkušenj, pa tudi proračune.

O vaši filozofiji se je govorilo veliko. Sprva je bila mnogim precej nenavadna, a očitno ste izbrali pravo pot … Takšen način razmišljanja je pisan na kožo tej ekipi. Določene posameznice so takoj razumele, kaj želim. Sprejele so dejstvo, da gre za profesionalizem ter s tem prevzele tudi odgovornost. Za uresničitev visokih ciljev potrebuješ osredotočenost, odgovorno delo, spoštljive odnose, mirne glave, jasno razdeljene pristojnosti. Ne gre le za 'mišice' in moč, pač pa za druge dimenzije človeka.

Element poškodb je bil presenetljivo malokrat 'vpleten' v Krim in ni povzročal prevelikih preglavic … Šlo je za leto, kjer je bila prioriteta izgraditi telesa. V prvih dveh mesecih smo se ogromno ukvarjali s preventivo, nato pa postopno razvijali telesne sposobnosti, ki so nujne za takšno kompleksno športno panogo, kot je rokomet. V drugem delu pa smo delali na moči in hitrosti, šele nato smo se 'spopadli' s tehnično-taktičnimi elementi. Nikakor ne gre, da počasnega igralca učiš elemente, ki se morajo izvajati v hitrosti. Jaz kot veteranka danes preigravam drugače, kot morajo moja dekleta v ekipi.

Dobra podlaga za nadaljevanje dela in vzpona … V svoji glavi in na papirju že imamo izrisano, kako bomo nadaljevali v prihodnje. Jasno, gre za živ, nepredvidljiv sistem, a upam, da nam bo s takšnim tempom uspelo nadaljevati.

Hitra igra je postala zaščitni znak ekipe. Uvajanje 'skandinavskega modela' je vendarle obrodilo sadove. Se strinjate? Bilo je zelo težko na začetku, ko še nismo bili usposobljeni. Veliko smo grešili, posledica sta bila negotovost in nezaupanje. A ponosna sem, da smo naredile korak naprej in da dekleta niso obupala ob vseh začetnih težavah. Definitivno je to stopnica, na katero stopamo in gremo proti vrhu. Ključno pa je bilo, da so mi punce verjele in sledile, zato smo lahko tudi napredovali.

Na Galjevici je bilo v vsej zgodovini bolj malo igralk iz zahodne Evrope, vselej so se bolje znašle rokometašice s področja Balkana in vzhoda Evrope. Bi v ekipo lahko vključili zahodnjakinjo? Zame bi bil to izziv. Nekateri pravijo, da Skandinavke niso ustrezale ekipi Krima, da je šlo za zgrešene nakupe. Mislim, da to ni res. Zelo bi bila srečna, če bi lahko sodelovala s kakšno zahodnjakinjo. Moram poudariti, da imamo v zadnjem času veliko ponudb. Ogromno mladih igralk bi prišlo v Krim za minimalni denar, samo da pridejo k nam. Očitno se je razširil glas, da se v Krimu dobro dela. To je zame velik kompliment. Poudarjam pa, da ne bomo brezglavo kupovali, pač pa skrbno kadrovali.

Še tole: komu pripisujete največ možnosti za osvojitev lige prvakinj? Viborgu. Je namreč organizacijsko najmočnejši, ima še posebej kakovostne igralke in zato ker imajo Skandinavke zmagovalno mentaliteto. Po igralkah – telesnih sposobnosti trdim, da je Valcea najmočnejša. Moram reči, da bi mi bil izziv voditi Valceo, saj je v ekipi cel kup 'mišic'. Imam občutek, da je v tej ekipi tako veliko rezerv.