Luka Prašnikar: Zdaj upam na več priložnosti

Nogomet je začel igrati pri šestih letih v Šmartnem, kjer je ostal do zadnjega leta mladinskega staža, ko se je preselil v Rudar. Po koncu mladinskega staža se je zaradi šole preselil v Ljubljano in treniral pri Dobu. Nato se je priključil Primorju in hkrati igral tudi za Dob, januarja lani pa se je vrnil k Rudarju, ki je bil v drugi ligi zelo ambiciozen in načrte kmalu tudi uresničil. Zdaj so Velenjčani v PrviLigi Telekom Slovenije tretji in se borijo celo za uvrstitev v Evropo, zadnjo točko pa jim je prinesel prav Luka Prašnikar, ki je zabil svoj prvoligaški prvenec za remi proti Primorju z 1:1.

Je za to, da ste se odločili za nogometno pot, zaslužen vaš oče? Da, malce zagotovo je. Že odkar pomnim, se je moje življenje zavoljo očeta, ki je že od nekdaj trener, vrtelo okoli nogometa. Res pa je, da takrat, ko sem začenjal nogometno pot, še sploh nisem vedel, v kaj se spuščam. A kasneje mi je nogomet prirasel k srcu in zdaj sem vesel, da je tako, kot je.

Odnos z očetom? Je zelo dober. Veliko se pogovarjava o nogometu. Že od nekdaj mi daje nasvete, ki jih skušam čim bolje unovčiti. Tudi zdaj, ko je v tujini, se slišiva skoraj vsak dan. Vselej sem v stiku z njim. Tudi mene zanima, kako gre njemu. Sicer pa ga že od nekdaj spremljam. Ko je bil še v Sloveniji in sem bil mlajši, smo z družino obiskovali skorajda vse tekme. Tudi ko je bil na Cipru, sem ga spremljal in tudi zdaj, ko je v Nemčiji, si, če si le lahko, ogledam vsako tekmo njegovega kluba.

V tej sezoni se z Energie Cottbusom spet krčevito bori za obstanek v elitni nemški ligi. Da in ni mu lahko. Zadnji prvenstveni poraz proti Borussii Mönchengladbach je bil zelo boleč, saj je zdaj v izjemno zahtevnem položaju. Lahko se še reši, a bo težko. Mislim, da bo odločala zadnja prvenstvena tekma, ko bo doma gostil Bayer Leverkusen. Verjamem, da lahko na tej tekmi osvoji tri točke. Če jih bo, bi si lahko zagotovil obstanek. Jasno pa je, da bo veliko odvisnega tudi od tekem, ki jih bodo odigrali njegovi tekmeci v borbi za obstanek.

Bo, če izpade iz bundeslige, ostal v Cottbusu? Ne vem, to bomo še videli. V klubu si želijo, da bi ostal, a kolikor se mi zdi, bi se v tem primeru odločil za odhod. Mislim, da v primeru izpada iz najboljše nemške nogometne lige ne bo ostal trener Energieja.

Je biti sin najbolj trofejnega slovenskega trenerja v breme ali pomoč? Ne bi rekel, da mi je bil v breme. Veliko mi je pomagal in vesel sem, da je tako. Že od majhnega me je spremljal in mi pomagal s pogovori in nasveti. Je pa včasih tudi težko. Ni enako, če imaš za očeta trenerja ali koga drugega. Ko sem bil član Primorja, je bil nekaj časa tudi moj trener, a moram reči, da nisem občutil tega, da bi me kdo gledal postrani. Da bi kdo mislil, da igram zaradi tega, ker je moj oče. Med soigralci sploh ne. Morda sem kdaj od kakega navijača slišal kakšen očitek, kar je povsem normalno, to pa je tudi vse.

Zakaj ste se preselili v Velenje? Takrat pri Primorju nisem dobil priložnosti za igro. Dokler je bil trener moj oče, sem še nekaj igral, nato pa praktično nič več, čeprav sem na prijateljskih tekmah zadel nekaj golov. Nato je prišlo vabilo iz Velenja, ki je takrat igral v drugi ligi in naskakoval uvrstitev v prvo. Delala se je dobra ekipa, saj je prišlo nekaj izkušenih in dobrih nogometašev, kot sta Fabijan Cipot in Almir Sulejmanovič, zato nisem veliko okleval in sem se hitro odločil za selitev v Rudar. Sestavili smo zelo kakovostno ekipo in zmagali ter se uvrstili v prvo ligo, v kateri nam gre odlično. Čeprav smo novinci, se borimo za Evropo.

Ste pred začetkom te sezone pričakovali, da boste tako uspešni? Moram priznati, da sem presenečen nad rezultati, ki jih dosegamo. Tega nisem pričakoval. Sem pa trdno verjel v to, da se ne bomo borili za obstanek, kot so nam napovedovali mnogi. Vedel sem namreč, da imamo dobro ekipo, ob tem pa je klub tudi zelo dobro organiziran. Toda tega, da bomo tako visoko, si vseeno nisem mislil.

Trenutno ste na tretjem mestu, ki zagotavlja nastop v evropskih pokalih v naslednji sezoni. Do konca prvenstva so še tri tekme. Vam bo uspelo? Imamo točko prednosti pred HiT Gorico, ki je na četrtem mestu, in dve točki zaostanka za drugouvrščenim MIK CM Celjem. V najslabšem primeru smo lahko četrti, v najboljšem pa drugi. Do konca sezone so še tri tekme in verjamem, da bomo vsaj obdržali pozicijo, na kateri smo zdaj. Upam, da bomo osvojili še vsaj štiri točke. To bi bilo verjetno dovolj.

Danes vas čaka tekma proti Labodu Dravi na Ptuju, ki je bila še pred časom odpisana, zdaj pa je v boju za obstanek nanizala neverjetnih šest zaporednih zmag. Malce čudno, kajne? Govori se marsikaj, a mislim, da so zmage Ptujčanov ''čiste''. Ogledal sem si nekaj njihovih tekem in videl, da igrajo zelo dobro in si pripravijo veliko priložnosti na tekmo. Drava je zelo napredovala in ima dobrega trenerja ter kakovostno ekipo. Zdaj se jim je odprlo in so sredi zmagovitega niza. Sicer pa v boju za obstanek najslabše kaže mojemu nekdanjemu klubu Primorju. Upam, da bo Ajdovcem uspelo obstati, saj gre za klub s tradicijo, ki že od samega začetka igra v prvi slovenski ligi. Škoda bi bilo, če bi izpadel. A bo to zelo težko. V klubu vladajo slabe razmere, stanje na lestvici pa ni obetavno. Toda upanje umira zadnje.

Kaj bi lahko Rudar naredil v Evropi, če se tja uvrsti? Prepričan sem, da bi lahko dostojno zastopal barve Slovenije. Klubi, ki nastopajo v kvalifikacijah, ne sodijo ravno v najvišji kakovostni razred in prepričan sem, da bi se lahko kosali z njimi. Verjamem, da bi se lahko predstavili v dobri luči. Je pa res, da bi bilo dobro, če bi se nekoliko okrepili. Manjka nam predvsem en klasični napadalec, kar je verjetno tudi v klubskih načrtih.

V tej sezoni ste nastopili na zgolj desetih prvenstvenih tekmah. V jesenskem delu nisem igral skorajda nič. Bil sem zelo nezadovoljen in sem iskal možnosti, da bi se preselil drugam. Toda nato sem med pripravami na spomladanski del prvenstva zaigral bolje in bil najboljši strelec na pripravljalnih tekmah. Na skorajda vsaki tekmi sem dal gol. Upal sem, da bom dobil več priložnosti, zato sem ostal. Nato sem začel igrati nekoliko več, imel nekaj priložnosti, a jih nisem izkoristil. Sledilo je spet slabše obdobje, zdaj pa sem proti Primorju začel v prvi enajsterici in zabil edini gol na tekmi. Verjamem, da sem si zdaj priboril nekoliko boljši položaj in bom do konca prvenstva dobil več priložnosti ter jih tudi izkoristil.

Je gol proti Primorju, ki je bil vaš prvenec v elitni slovenski ligi, prelomnica? Upam, da res. Verjamem, da bo šlo zdaj na bolje. Že pred tekmo s Primorjem sem rekel, da bom dal gol, saj sem se zelo dobro počutil. Podobno je zdaj. Dobro sem pripravljen in upam na najbolje. Kaj bo po koncu sezone, še ne vem. Pogodbeno sem z Rudarjem vezan do junija letos in še ne vem, kje bom igral v prihodnosti. S klubom se že dogovarjamo o mojem statusu, a ni še nič dorečenega. Če bi dobil zagotovilo, da bom igral, bi rade volje ostal v Velenju, saj se tu počutim dobro. Drugače ne vem. Iz Slovenije je morda že bilo nekaj kontaktov, res pa je tudi, da bi v roku enega leta rad odšel v tujino. A zavedam se, da se bo najprej treba dokazati v slovenskem nogometnem prostoru.

In kakšne so vaše nogometne sanje? Že od malih nog navijam za torinski Juventus, zato bi bil presrečen, če bi nekoč oblekel dres Stare dame. A to so le želje, realnost je nekaj drugega. Sicer pa sta mi bolj kot italijanska všeč angleška ali španska liga. Jasno pa je, da bom moral kariero v tujini graditi korak za korakom. Ne moreš kar preskakovati stopnice. Najprej se bo treba uveljaviti v elitni slovenski ligi, nato sledi kakšna izmed manj kakovostnih evropskih lig in potem, če je vse po sreči, prestop v kakšno izmed elitnih lig. Toda pot je še dolga ...