Sreda, 11. 3. 2009, 18.29
1 leto, 6 mesecev
Lep obet za poletno sezono

Slovenska reprezentanca je na dvoranskem evropskem prvenstvu v Torinu navdušila in krepko presegla pričakovanja. V celoti si zasluži oceno odlično, za katero so nekateri zaslužni bolj, drugi manj.
Prva med enakimi
Najvišjo oceno za nastope v Torinu si zaslužijo tri atletinje. Glede na rezultat, ki ga je dosegla, je prva med enakimi Marija Šestak. Slovenska rekorderka v troskoku je kljub težavam s poškodbo hrbta, ki so ji letos vzele kar nekaj treningov, prišla do medalje, ki jo je brez obotavljanja napovedovala že pred odhodom na prvenstvo. Nadaljevala je s serijo odličnih uvrstitev na velikih tekmovanjih. Nekateri so pričakovali, da bo osvojila zlato, zato so bili po drugem mestu celo malce razočarani. Toda Šestakova je v finalu skočila svoj najboljši letošnji rezultat, zato njenemu nastopu lahko prilepimo zgolj pozitivne ocene. Držimo pesti, da bodo priprave na poletno sezono potekale brez težav. Če bo tako, se lahko na svetovnem prvenstvu na prostem nadejamo tudi medalje.
Dobra popotnica za prihodnost
Sonja Roman je že pred prvenstvom dala vedeti, da je letos (tudi psihično) pripravljena, kot še ni bila nikoli. V finalu teka na 1500 metrov je to potrdila in prišla do medalje, o kateri je sanjala že vrsto let. Odkrila je tudi, da lahko do dobrih uvrstitev pride z odličnim finišem. S tem je pridobila na samozavesti, kar je zelo dobra popotnica za prihodnost. Atletiki je podredila vse življenje in zdaj je čas, da poplača ves trud, ki ga je vložila v šport. Privoščimo ji, da ji uspe, že naslednje velike tekme pa bodo pokazale, ali je bil odličen torinski nastop zgolj preblisk ali pa bo z dobrimi uvrstitvami nadaljevala tudi v prihodnosti.
Nova zvezda slovenske atletike?
Čeprav ni osvojila medalje, si vse čestitke za nastop v skoku v daljino zasluži tudi 22-letna Nina Kolarič. S četrtim mestom, ki je bilo veliko presenečenje, je dala vedeti, da sodi med najbolj obetavne evropske atletinje. Skočila je nov državni rekord in dokazala, da je najboljša na največjih tekmah. Na lanskoletnih olimpijskih igrah je sicer obstala v kvalifikacijah, a je bilo za to bržčas krivo slabo počutje zaradi bolezni. Toda kljub temu tudi v Pekingu ni nastopila slabo. Pri njej navdušuje predvsem dejstvo, da je zelo sproščena in neobremenjena. Morda utegne biti prav simpatična Ptujčanka nova velika zvezdnica slovenske atletike. Njen talent je velik in ima veliko možnosti, da bo kmalu skočila tudi čez sedem metrov. Nina mora biti ena izmed prioritet slovenske atletike, ki mora imeti na voljo vse možnosti, da razvije svoj nesporen potencial.
Sledi preboj v vrh?
Snežana Rodić se je s finalom troskoka uspešno vrnila na velika atletska tekmovanja po porodu. Primorka, ki je pred leti veljala za enega največjih upov slovenske atletike, doslej atletike ni postavljala v prvi plan svojega življenja. Če bo zdaj ravnala drugače, ima vse možnosti, da se prebije v evropski vrh. Pri 26 letih ima še dovolj časa, da v kraljici športov naredi še veliko. Upajmo, da ji bo uspelo.
Orjak najmanj razočaral
Medtem ko so slovenske atletinje v Italiji navduševale, so za razočaranja skrbeli atleti. Še najmanj izmed treh Slovencev, ki so nastopili na prvenstvu in ostali brez finalnih nastopov, je razočaral Miran Vodovnik, ki je za eno mesto zaostal za finalom meta krogle. Oplotničan se je približal svojim najboljšim letošnjim dosežkom in ostal tam, kjer je že vrsto let. Za kaj več bo moral spremeniti način razmišljanja in verjetno tudi treningov. Zdi se, da se prehitro zadovolji z doseženim in je prepuščen stagniranju. Že nekaj let je na istem in potrebno bi bilo razmisliti, kako naprej. Če ne gre drugače, morda tudi z novim trenerjem. Čeprav je Marjan Štimec najbolj zaslužen za vse, kar je slovenski rekorder doslej naredil.
Prvi pravi spodrsljaj
Morda največje razočaranje je pripravil Matic Osovnikar, ki je obstal v kvalifikacijah teka na 60 metrov. Škofjeločan je napovedoval vsaj finale, njegov trener Albert Šoba pa celo medaljo. Sledil je šok, zelo velik za oba. Slovenski rekorder je prvič zares povsem pogorel na velikih tekmovanjih in krepko zaostal za pričakovanji. Nekateri razmišljajo celo v smeri, da bi se moral odločiti za novega trenerja, a verjetno bi bilo bolj pametno še naprej vztrajati na poti, na kateri je že dvajset let in mu je prinesla veliko uspehov. Zaradi enega spodrsljaja ne gre spreminjati nečesa, kar ga je nenazadnje prineslo na vrh. Toliko bolj ne zaradi spodrsljaja v teku na 60 metrov, v katerem je lahko usodna vsaka najmanjša napaka. Če pa bi se razočaranja vrstila, bi bila to že druga zgodba…
Napake zaradi neizkušenosti
Brez finala je povsem pričakovano ostal tudi Cene Šubic na 1500 metrov. A način, s katerim je obstal v kvalifikacijah, je razočaral. Za osebnim rekordom je zaostal za skorajda 15 sekund in ni upravičil pričakovanj. Plus si zasluži, ker kljub velikemu zaostanku za preostalimi tekači ni odstopil in je pritekel do cilja. A vseeno mu za zastopanje slovenskih barv v Torinu lahko prisodimo velik minus. Tudi zato, ker je nase opozoril z nekaterimi potezami, ki niso bile najbolj primerne. Velik športnik je potrebno biti tudi v porazu. Res je, da ima na svoji atletski poti kljub trdemu garanju in pridnemu treniranju zelo skromno podporo, toda mora se zavedati, da ima kar nekaj njegovih sotrpinov in vrstnikov v Sloveniji še slabšo ... Toda Cene je še mlad in neizkušen atlet, zato ga ne gre (prehitro) obsojati.
Recesija v korist atletike?
Za konec si pohvale zasluži tudi Atletska zveza Slovenije na čelu s predsednikom Petrom Kukovico. Odkar je sedel na čelo AZS, je šlo v slovenski atletiki marsikaj na bolje. To ob vsaki priložnosti rade volje poudarijo vsi slovenski atleti in atletinje, trenerji, funkcionarji … Časa za spanje na lovorikah seveda ni, česar se zaveda tudi Kukovica. Pred tedni je začel nov predsedniški mandat, v katerem ima še višje cilje. In čeprav v svetu zdaj vlada velika ekonomska kriza, utegne imeti slovenska atletika od tega celo koristi. Jasno je namreč, da bodo v času recesije ekipni športi v Sloveniji (nogomet, košarka, rokomet …) vse težje konkurenčni v Evropi, zato pa utegnejo še bolj v ospredje stopiti individualni športi, v katerih je za uspeh posameznika potrebno manj denarja kot v ekipnih športih. In med temi športi je v zadnjem času najbolj v ospredju prav atletika. Upajmo, da bodo odgovorni v slovenski atletiki to znali izkoristiti.