Krepka angleška zaušnica Italijanom

Po koncu osmine finala v oči najbolj bode podatek, da v četrtfinalu ne bo niti ene italijanske ekipe. Elitna italijanska liga, ki je pred leti veljala za najmočnejšo in najbolj zanimivo na svetu, v zadnjih letih potrjuje, da je izgubila svoj primat. Da so trenutno najbolj v ospredju, kar se tiče kakovosti in spektakularnosti, so vnovič dokazali nogometaši angleških klubov. Kar štirje iz elitne otoške lige so se namreč prebili v četrtfinale in lahko se zgodi, da bomo, podobno kot smo lani, v velikem majskem finalu gledali dva angleška predstavnika. Španci so z dvema četrtfinalistoma na drugem mestu, kar je trenutno verjetno tudi realni pokazatelj moči tamkajšnje nogometne lige. Preostala četrtfinalista (prav tako) nista presenečenji.

Man Utd najbolj prepričljiv

Kdo so moštva, ki so najbolj navdušila? Vsekakor je prvi favorit tekmovanja Manchester United, ki je povsem zasluženo in tudi prepričljivo premagal Inter, ki ga vodi vselej težko premagljivi Jose Mourinho, ki pa je tokrat moral priznati premoč Alexu Fergusonu. Moštvo z Old Trafforda je najboljše v Evropi. To je jasno. V najbolj zahtevni ligi na svetu neusmiljeno drvi k novemu naslovu, osvaja domače pokalne lovorike, je evropski in nenazadnje tudi svetovni klubski prvak. Rdeči vragi imajo odlično ekipo, ki deluje kot eno, v njem pa ne manjka trenutno najboljših posameznikov na svojih igralnih mestih v Evropi (Cristiano Ronaldo, Nemanja Vidić, Edwin van der Sar…), prekaljenih nogometnih mačkov (Paul Scholes, Ryan Giggs …) in mladih upov (Anderson, Nani…). Ekipa, ki jo vodi legendarni škotski trener, je zagotovo prvi favorit tekmovanja in ima največ možnosti, da gre do konca in ubrani naslov. Toda nogomet je zelo nepredvidljiva igra, v kateri se lahko zgodi marsikaj, zato bo treba na končno odločitev še nekoliko počakati.

Spektakularnost ne zmaguje

Drugi favorit tekmovanja je Barcelona, ki je v zadnjih tednih preživljala krizo, a jo, kot vse kaže, uspešno prebrodila. Igra Kataloncev je pod vodstvom Josepa Guardiole, ki je na mesto trenerja prišel pred začetkom te sezone, spektakularna. Pri vodilni ekipi španskega prvenstva se ne ve, od kod preži največja nevarnost. Enkrat zapreti Lionel Messi, drugič Thierry Henry, tretjič Samuel Eto'o in četrtič kdo drug. Ko začne mleti katalonski stroj, lahko nasprotniki zgolj razmišljajo, kako bi jo odnesli s čim manj žogami v svoji mreži. Toda spektakularnost v dandanašnjem nogometu, žal, ni zagotovilo za uspeh in tega se bodo morali na Nou Campu v nadaljnjem poteku tekmovanja, ko bodo imeli na nasprotni strani boljše ekipe, kot je bil v osmini finala Lyon, zavedati. V nasprotnem primeru se utegne njihova pot končati pred koncem elitnega evropskega klubskega tekmovanja.

Liverpool in Chelsea sta nevarna

V tretji rang favoritov tekmovanja lahko mirne duše uvrstimo še dva angleška predstavnika. Prvi je Liverpool, ki deluje zelo močno in bi pod vodstvom Španca Rafaela Beniteza, ki ima veliko izkušenj z osvajanjem evropskih lovorik, utegnil v Evropi (vnovič) celiti rane, ki jih dobiva v angleški ligi. Način, s katerim so nogometaši z Anfielda v osmini finala odpravili Real Madrid, je zastrašujoč in daje vedeti, da se s Stevenom Gerrardom, Fernandom Torresom in druščino v tej sezoni ne gre šaliti. Drugi je Chelsea, ki se pod vodstvom Guusa Hiddinka dviguje iz tekme v tekmo in je izločil v tej sezoni vse prej kot slabi Juventus. Londončani pod vodstvom Nizozemca, ki sodi med najboljše trenerje na svetu, delujejo zelo močno. In glede na to, da so v minuli sezoni s praktično isto postavo igrali finale lige prvakov (in ga izgubili šele po enajstmetrovkah), je jasno, da ne bi bilo presenečenje, če bi tokrat prišli zelo daleč.

Sledijo Londončani in Bavarci

Po možnostih za osvojitev naslova sledita Arsenal in Bayern München. Londončani imajo mlado in poletno moštvo, ki utegne premagati vsakogar in navdušiti, a zna hkrati tudi razočarati. Topničarjem manjka predvsem izkušenj, v tej sezoni pa jih pogostokrat pestijo tudi poškodbe ključnih igralcev. Bavarci imajo zelo močno moštvo, ki utegne še navdušiti. Toda glede na to, da so v osmini finala premagali verjetno najbolj skromno moštvo drugega dela tekmovanja (lizbonski Sporting), bo treba na podrobnejše analize še počakati. A ne glede na vse, imajo Nemci že veliko izkušenj z osvajanjem naslovov, zato jih nikakor ne gre odpisati.

Po novi presenečenji

V krog ekip, ki imajo verjetno nične možnosti za naslov, sodita Porto in Villarreal. Gre za ekipi, ki sta ne tako dolgo nazaj krojili veliki presenečenji elitne evropske nogometne lige (Portugalci so leta 2004 šli do konca in osvojili naslov; Španci so leta 2006 igrali v polfinalu), a bi bilo veliko presenečenje, če bi jima vnovič uspelo kaj podobnega. V tej sezoni ne kažeta predstav, ki bi nasprotnikom pognale strah v kosti, v osmini finala pa sta imela kar nekaj sreče, da sta napredovala. Tako z žrebom kot tudi na tekmah samih.

Razsulo in sanje

Največje razočaranje je zagotovo Real Madrid, ki je v domačem prvenstvu praktično izgubil že vse možnosti za naslov, izpadel pa je tudi v pokalnem tekmovanju, zato je vse upe položil na evropsko tekmovanje, a pogorel na celi črti. Res je, da je imel v osmini finala zelo zahtevnega tekmeca, a poraz s skupnim izidom z 0:5 proti Liverpoolu in predvsem način, s katerim so devetkratni evropski prvaki padli na Anfieldu, jim še zdaleč ni v ponos. Očitno bodo v španski prestolnici poleti veliki pretresi. Novi predsednik (najverjetneje Florentino Perez) bo skušal dodobra prevetriti ekipo, že zdaj pa lahko napovemo, da se na Santiagu Bernabebu skorajda zagotovo obeta prihod kakšnega izmed največjih zvezdnikov evropskega nogometa. Razočaral je tudi Inter, ki je v Italiji v zadnjih sezonah suveren, v Evropi pa še čaka na odmevnejši izid. Navijači črno-modrih so bili prepričani, da jih bo do evropske lovorike popeljal Mourinho, a tudi Portugalcu ni uspelo. Res je, da je imel v osmini finala najtežjega možnega tekmeca, a to ni opravičilo. Če želiš osvojiti lovoriko, moraš premagati vse. Z grenkim priokusom se bodo evropske sezone 2008/09 spominjali tudi pri Juventusu, pri katerem so se po daljšem času vrnili v ligo prvakov, a pogoreli že v osmini finala. Tudi za Torinčane velja podobno kot za Inter: imeli so zelo zahtevnega tekmeca, a s to razliko, da pri Stari dami niso merili na končni evropski naslov, zato je razočaranje nekoliko manjše. In drugi? Izpadi Lyona, Panathinaikosa, Sportinga in madridskega Atletica niso presenetljivi. Morda bodo zgodnje slovo iz Evrope še najbolj obžalovali pri Atleticu, toda ekipa, ki je šele na sedmem mestu v svojem domačem prvenstvu, kaj več tudi ne more pričakovati.